Krištof Kolumb

Odkritje Novega sveta je eden izmed številnih izpitov zrelosti, na katerih je naša dva tisoč petnajst let stara civilizacija tolikokrat pokleknila. Se spotaknila. Kamen spotike pa je vedno enak. Prodnik pravzaprav. Kroglica. Točka v vesolju. Majhen krog, ki vse spremeni v svojo korist. En in edini o. Tisti O, ki odpira vprašanje, ali je preimenovanje Kristoforja v Koristoforja neizbežen spremni pojav vsakega potovanja v Novo. Vprašanje za vsakega izmed nas. Mar po vsem, kar smo doživeli v teh dvajsetih stoletjih, še vedno verjamemo, da je tak podvig možen brez tega majhnega, vendar usodnega zmaličenja? Težko vprašanje. Ker že sam odgovor nanj odpira ali zapira ozka vrata v Novo, v svet, do katerega brez vetra vere ni mogoče priti niti z najzmogljivejšimi križarkami in ledolomilci Stare zemlje. Kolumb mladega Krleže je eden tistih, ki poznajo odgovor. In se ne bojijo posledic. Ena izmed ovir, ki ga še čakajo na njegovi poti, je gotovo vprašanje, kako oprostiti tistim, ki ga niso mogli razumeti.