Dramski tekst o poskusu svobode v majhnem mestu.
Sodobna in za svoje drame večkrat nagrajena bosanska dramatičarka Tanja Šljivar se v svojem dramskem besedilu Kot vsa svobodna dekleta dotika delikatne teme najstniške seksualnosti ter daje glas mladim dekletom. Navdih za besedilo je bil namreč resnični dogodek, ki je odmeval v medijih, ter izjava nacionalnega koordinatorja za reproduktivno zdravje Republike Srbske: »Imeli smo primer, da so odšli učenci osnovne šole manjšega kraja na petdnevno ekskurzijo. Nekaj časa po njihovem povratku se je izkazalo, da se je sedem učenk z ekskurzije vrnilo nosečih.«
»Navdihnjena s tem dogodkom je Tanja Šljivar izpisala dramsko besedilo Kao i sve slobodne dvojke. V središče je postavila deklice, v seriji fiktivnih monologov vsaki od njih dala prostor, da spregovorijo, da dobijo svoj glas. Združene v »poskusu svobode v majhnem mestu«, kot avtorica podnaslovi dramo, razkrivajo okoliščine dogodka in premišljajo njegove posledice. Jasno je, da njihovi narasli trebuhi določajo prihodnost. Ali pač? Avtorica svojih protagonistk ne pusti v brezupu. Naslovno svobodo bojuje skozi krike, predrzno in provokativno, s humorjem in samoironijo, se loteva boja v patriarhalni družbi z jasnim ciljem osvoboditve telesa, ki je zmožno nositi otroka. Na odru tako postane vsaka od igralk, ki so najstniška leta že pustila za seboj, deklica in avtorica v enem. Glas mladosti, ki je pogosto utišan. Avtorica uteleša sanje, upe, strahove in jezo sredi okolja, ki deklice označuje za tujke, ujetnice province. To je poljub in udarec, solza in seks, vzkrik, da bi lahko tudi one bile, da bi lahko vsi bili, kot ...« je zapisala o besedilu režiserka Mojca Madon.
Avtorica Tanja Šljivar skozi monološke izpovedi sedmih trinajstletnih deklic razkriva njihovo intimno doživljanje sveta, najstniške seksualnosti in nosečnosti ter njihovo ujetost v svet tradicionalnih vrednot in družbene stvarnosti, v kateri odraščajo in jo kritično motrijo. Tudi v besedilu Kot vsa svobodna dekleta, tako kot v vseh ostalih dramah (Pošto pašteta?, Grebanje ili Kako se ubila moja baka, Mi smo oni, na koje su nas roditelji upozoravali, Ali grad me štitio, Režim ljubavi), Tanjo Šljivar zanima predvsem premikanje mej. Kot sama definira svoje delo, jo zanima predvsem preizpraševanje meja svojih dramskih besedil tako v smislu forme kot tudi v smislu njihove tematike/vsebine. Drama Kot vsa svobodna dekleta je svojo praizvedbo doživela v Deutsches Theatru v Berlinu, uprizoritve in koncertne uprizoritve pa tudi v Srbiji, na Hrvaškem, v ZDA, Avstriji in Italiji.
