Eksperimentalna predstava z elementi senčnega gledališča, videom, avtorsko glasbo in performansom
Avtorja predstave sta uslužbenca na kreativnem delovnem mestu v kulturnem sektorju. Predstava uprizarja njun življenjski položaj, se pravi, položaj posameznika, razpetega med delovnim mestom in umetniškim ustvarjanjem, ter občutja absurdnosti, ujetosti, nemoči in notranje napetosti, izhajajočih iz antagonizmov, ki jih ta položaj prinaša. Kot delavec/uslužbenec je posameznik, vpet v kolesje družbenega sistema, hote ali nehote ga soustvarja, obnavlja, vzdržuje. Kot ustvarjalec/svobodni umetnik pa je individualist, ki ostaja zunaj sistema, to pa mu omogoča, da ga vidi drugače, kot mu je »predpisano«, da je do njega kritičen in tako v njegovem kolesju postane smet/zagozda, ki ga upočasni, sčasoma morda celo ustavi in obrne drugam. Odrska postavitev izhaja iz družbenega sistema kot celote, razdeljene na (u)porabniški in produkcijski sektor. Poganja ga delavec s svojo močjo in energijo, kot robot/stroj, ki je sam neviden in nepomemben, opazni so samo učinki njegovega dela. Glasba z metodološko zasnovo v programiranju in manipulaciji zrcali sodobno tehnologijo višjih delovnih procesov, z energičnim in temačnim izrazom pa hrup industrijske proizvodnje.
