Resnica in predvsem pogum resnice je tema otroške uprizoritve Slovenskega stalnega gledališča, priredbe ene najbolj znanih pravljic vseh časov. Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena je zgodba o hinavščini dvorjanov in ljudstva, politična satira o laskanju oblasti, tudi ko je hvala popolnoma in očitno absurdna. Danski velikan mladinske in otroške literature je napisal to pravljico leta 1837 po motivih španske srednjeveške pripovedi. Govori o nečimrnem cesarju, ki si želi nove obleke, vredne največjega občudovanja. Dva goljufa ga prepričata, da sta sposobna tkati najlepšo obleko na svetu, z najdražjo in najdragocenejšo tkanino, ki pa ima zelo posebno lastnost: vidi jo le, kdor je dovolj pameten. Cesar si zato ne upa reči, da ničesar ne vidi, njegovi dvorjani mu seveda dajejo vedno prav, da ne bi izgubili njegove naklonjenosti in torej službe. Brez obleke se cesar odpravi na sprevod po mestnih ulicah v upanju, da bo ljudstvo občudovalo, kar sam ne vidi. Vzklik otroka, ki razkrije hinavščino ljudstva in cesarjevega spremstva, »Kralj je nag!«, je postal obče znana izreka.
Nova uprizoritev za otroke se opira na znano otroško pravljico, v ospredje uprizoritve pa ne postavlja prevzetnega cesarja in njegovega samoljublja, temveč zgodbo dveh sleparjev, ki cesarja zavedeta. Kje je razlika med lažjo in prirejeno resnico? Na to vprašanje skuša odgovoriti avtor adaptacije in režije, igralec stalnega ansambla SSG Tadej Pišek. Protagonista otroške predstave, ki je namenjena osnovnošolski in predšolski publiki abonmaja Zlata ribica, sta igralca Luka Cimprič in Romeo Grebenšek.
Pišek se je za pravljico odločil, »ker je blazno aktualna, v političnem in realnem smislu. Na eni strani so reveži: delajo in morajo sprejemati kompromise, ki jim jih narekuje oblast. Ta na vsakem koraku ukrade, odteguje. Oblast pa je v bistvu slepa in ne vidi preprostih rešitev: zato jo marsikdo lahko hitro zavede, ker je tako zaverovana vase. V taki družbi, kjer vsak vidi samo sebe in kako bo oškodoval druge, je manipulacija, ki jo izvedeta lopova še vedno zelo aktualna.«
Ob globljem pomenu pa je predstava predvsem zabavna pravljica, ustvarjena v žanru risanke oz. v okviru igralsko-glasbeno-asociativnega polja, kjer so liki dejansko »iz risanke«. Zaznamovale jo bodo avtorske lutke berlinskega mojstra Dennisa Katzmana. Avtorsko glasbo in songe pa je podpisal Marjan Peternel , profesor na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, pianist in komponist, ki je za to uprizoritev ustvaril zelo duhovito glasbeno kuliso.
