Po uspešni performativni raziskavi Jure Novak: Zato sem srečen, ki so jo dramaturginja Urška Brodar, igralka Katarina Stegnar in režiser Jure Novak v Gledališču Glej izvedli v letu 2011, so se v letu 2015 lotili drugega dela trilogije. Eden od principov njihovega sodelovanja je, da ne glede na osnovne gledališke poklice, postopoma vsi nastopijo kot performerji. V drugem delu trilogije naslovljenem Katarina po naročilu sta performerja Katarina Stegnar in Jure Novak. Tako kot že pri Srečen, se tudi tokrat lotevajo problematike uprizarjanja v gledališču: kaj je fikcija, kaj resničnost in kje so njune meje. Izhajajo iz osnovne situacije med gledališkim režiserjem in igralko, ki uprizarjata Dürrenmattovo Naročilo.
Če je bila v Srečen vodilna tema depresija, je tokrat v ospredju agresija. Agresija razumljena na vseh mogočih interpretativnih ravneh, tako na ravni fikcije kot tudi na ravni realnih odnosov med igralko in režiserjem.
