Kar je bilo in kar bo

Mož in žena – bolje žena in mož, kajti vendarle je ona »zvlekla« njega v gledališče; kakor pač že tolikokrat doslej – sedita v dvorani in čakata, da se bo predstava pričela. Še pred začetkom se spričkata; nekaj okoli parkiranja in gledališkega lista, ali ga potrebujeta ali ne. Ona pravi, da ga bo potem prebrala, on, da ga še nikoli ni in da bo tudi tokrat končal v košu za smeti.
Potem se predstava na odru začne. Gledališki oder dobi nenavadno moč, da naša gledalca nekako kar posrka vase. Dobesedno. Gledalca začneta spremljati zgodbo, v kateri nastopata sama! Gledata svojo lastno zgodovino. Minuli dogodki (Kar je bilo) jima pridejo pred oči; kako sta se spoznala, zaljubila, dobila otroke … Vendar tu gledališke čarovnije še ni konec. Zdaj lahko izbirata, ali želita pogledati tudi (v) svojo prihodnost … (In kar bo.) Spremljamo njune želje, misli, spomine, pa tudi hrepenenja in strahove. Na na videz lahkoten način avtorja postavljata velika in temeljna vprašanja: Kaj je v življenju vredno, kaj ima smisel, kaj šteje? Kako bo šlo od tu naprej? Kaj na koncu ostane?