Balet v treh dejanjih. Koreografija po M. Petipaju.
Libreto za balet je leta 1855 napisal Jules-Henri Vernoy de Saint-Georges po Byronovem istoimenskem epu v verzih iz leta 1814. Svojo prvo postavitev na Adamovo glasbo je Gusar doživel leta 1856 v Parizu v koreografiji Josepha Mazilierja, Petipajeva koreografija pa je nastala konec 19. stoletja za moskovsko gledališče Boljšoj. Delo, ki ga bomo na našem odru predstavili prvič, velja za eno najbolj impresivnih in pripovednih del iz klasičnega baletnega repertoarja, a so ga do sredine 20. stoletja uprizarjala le redka baletna gledališča. V 60. letih minulega stoletja sta k njegovi veliki popularnosti prispevala izjemna plesalca Margot Fontayne in Rudolf Nurejev, predvsem z nastopi v znamenitem pas de deuxu, in Gusar je postal zaželena baletna zgodba v repertoarjih vseh velikih baletnih ansamblov, pa tudi hvaležna tema, ki so se je lotevali mnogi koreografi z ustvarjanjem vedno novih različic. Zgodba klasičnega baleta v treh dejanjih pripoveduje o ladijskem kapitanu Conradu, ki ga je družba izobčila in prisilila v piratstvo. Usoda pa se hitro obrne: lepotica Medora, ki je ujeta v haremu Seida paše in v katero se Conrad zaljubi, ga postavi pred novo preizkušnjo. Kapitan s svojim prijatelji načrtuje napad na harem. Poda se na vznemirjlivo pustolovščino, da bi osvobodil ljubljeno dekle in si priboril njeno srce.
