Baletna produkcija Glembajevih ob glasbeni kulisi izbranih svetovno priznanih skladateljev pomeni velik izziv za koreografa in njegovo umetniško ekipo ter za celotni ansambel, ki se podaja na pravo umetniško pustolovščino.
Gospoda Glembajevi, najbolj znana drama Miroslava Krleže je že ob krstni uprizoritvi leta 1929 v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu takoj uspela ter doma in na tujem postala ena največkrat uprizorjenih Krleževih iger. Večplastna karakterizacija likov, prepletena razmerja med njimi, čustveni izbruhi, soočanja in intrige, podrobne analize in prerokbe o usodi majhnega naroda so danes enako aktualni kot ob nastanku ter so le nekatere značilnosti besedila, ki ponuja nepojmljive možnosti umetniške uprizoritve.
Zgodba se začne s praznovanjem tridesete obletnice Glembajeve banke, v palači starega Glembaja, glave dinastije in ustanovitelja banke. Po dolgem času se zbere vsa družina, pride tudi odtujeni sin Leone, ki se v Zagreb vrne po enajstih letih in se ne more upreti vzgibu po sarkastični kronologiji družinske zgodovine. Igra se s podivjanim tempom in tragično silovitostjo zaključi v krvi.
Koreograf Leo Mujić je takoj po dokončanem beograjskem baletnem konservatoriju Luja Daviča in diplomi na L’Ecole-atelier Rudra Béjart v Lozani stopil na umetniško pot uspešnega solista v priznanih evropskih plesnih gledališčih. Kot koreograf je sodeloval z najvidnejšimi evropskimi in hrvaškimi baletnimi hišami. Za zagrebški Balet je koreografiral celovečerni balet Tišina mojega šepeta po motivih poezije Dobriše Cesarića ter izjemno priljubljen balet Ana Karenina po romanu Leva Tolstoja in na partituro Čajkovskega. V najnovejšem projektu vnovič posega po hrvaški literaturi za upodobitev lastne vizije slovite Krleževe drame.