Paralela s Heinerjem Müllerjem je neizbežna. Oba sta Brechtova učenca, podedovala sta nalogo, da pisatelj istočasno ustvarja avtentični fikcijski svet, obenem pa eksperimentira, raziskujoč meje nove dramaturgije. Tako kot Müller tudi Tabori piše variacije ene in iste velike drame. Če je prvi posvečen radikaliziranju medija gledališča, Tabori z radostjo in humorjem odpira njegovo histrionsko obličje.
Gospod Jay je režiser in gledališki bog, zato je njegov oder tudi slika sveta. Premiera je predvidena čez sedem dni, toda vse gre narobe – tako kot je šlo tudi Bogu, se šali Tabori, saj se svet ni pokazal tak, kot ga je načrtoval njegov tvorec. Müller se sprašuje, ali se po Auschwitzu lahko še piše poezija, George Tabori pa v Goldbergovih variacijah dokazuje, da se po Auschwitzu lahko pišejo ne le pesmi, marveč tudi vici.
- Ivica Buljan
(iz gledališkega lista)
Pomočnik Brechta, scenarist za Hitchcocka, prijatelj Charlieja Chaplina in ljubimec Grete Garbo, madžarski dramski pisec, ki piše v nemškem jeziku, Jud, agent britanske tajne službe, je uporabil svojo razkošno avtobiografijo za pisanje dram, s svojo fantastično kariero pa organsko izpisuje zgodovino scenskih umetnosti, gledališča in filma 20. stoletja.
Odkar sem ustanovil Judovski kulturni center v Ljubljani, poskušam na beli mapi začrtati pozabljena imena in dogodke, ki na poseben način pišejo zgodovino 20. stoletja in nam zapuščajo smerokaz za prihodnost.
George Tabori je velik dramatik, ki je danes najbolj prepoznaven po protihitlerjevski farsi Mein Kampf, ki jo je napisal, režiral in sam v njej tudi igral. Njegova ideja je bila, da je publiko treba nasmejati z monstrumi iz nacistične ere, da bi jih tako pomanjšali in ponižali. To sporočilo, poslano od judovskega človeka, ki je izgubil skoraj vse člane svoje družine v Auschwitzu, je močno odmevalo v devetdesetih letih, ko se je zdelo, da je nova Evropa, osnovana na časti, za zmeraj zakopala travme preteklosti.
- Robert Waltl
(iz gledališkega lista)
