Okoliščine, v katerih je nastal roman Frankenstein, so skoraj tako znane kot zgodba sama; tedaj devetnajstletna Mary Godwin, Percy Bysshe Shelley in lord George Noel Gordon Byron so leta 1816 preživljali poletne počitnice ob Ženevskem jezeru in si deževne popoldneve krajšali s pripovedovanjem zgodb. Lord Byron je predlagal literarno tekmo: pisali naj bi zgodbe o duhovih. Byron sam je na to temo spisal Fragment, kratko zgodbo, ki je kasneje navdihnila njegovega zdravnika Johna Williama Polidorija, da je ustvaril zgodbo Vampir. Shelleyjevega prispevka na to temo ni bilo, Mary Godwin pa je postavila osnovna izhodišča svoje znamenite knjige Frankenstein ali Moderni Prometej. Nobeno njeno kasnejše delo ji ni prineslo večjega uspeha. Četudi v izhodišču vezana na zakone in okoliščine romantike, ostajata Frankenstein in njegova »stvaritev-stvor« mit in prototip za vse čase.
Dramatizacija ohranja večino postavk slavne zgodbe o znanstveniku Frankensteinu, ki je iz mrtve snovi ustvaril novo BITJE … Istočasno pa se Žanina Mirčevska odreče določenim romantičnim okoliščinam ter tako doseže večjo prepoznavnost osnovnih motivov in vprašanj, kot so na primer osebna odgovornost, ljubezen, sočutje, pravica do maščevanja … Avtorica na vse te vsebinske iztočnice odgovarja z dih jemajočo, moderno in ostro neposrednostjo.
