Plesno-glasbena predstava.
Predstava se opira na intimno zgodbo para; med sestavljanjem omare v skupnem studiu je Luka ob tem tvoril naključne zvoke, Anja je medtem vadila flamenko. Nehote se je zgodila povezava, tako z gradnjo zvočne kompozicije kot skupnega prostora. Omara tako postane njun skupni prostor, postane nosilka njunega odnosa.
Preplet plesa in glasbe na preseku flamenka, plesne improvizacije, konkretno ustvarjenega ter elektronsko sintetiziranega zvoka, s katerim koreografinja Anja Mejač in glasbenik Luka Uršič ponudita voajerski pogled v neoprijemljivost živega odnosa, vpetega v abstraktno strukturo.
Komunikacijo ustvarja sprehajanje med gradnjo in razgradnjo zunanjega – slišnega, vidnega, tipnega – ter umikanjem v poslušanje notranjega, ne-merjenega. Gre za odprto formo umetniškega dela, kjer so smeri dogajanja in postaje zastavljene, a razvoj materiala sledi improviziranemu dialogu med performerjema.