Fedra - bralna uprizoritev

Pisatelj je snov za svojo najbolj znano tragedijo prevzel po Evripidovi tragediji Hipolitos, vendar jo je oblikoval z drugačnimi, tipično klasicističnimi poudarki. V središče dogajanja je postavil lik kraljice Fedre, zaljubljene v pastorka Hipolita in poudaril njen notranji boj med strastjo in razumom. Prevladala je strast, kar po mnenju mnogih razlagalcev kaže na Racinov pesimistični življenjski nazor; človekova razumska narava se zaman upira rušilnim, slepim nagonom njegove notranjosti. To dogajanje avtor v Fedri prikazuje z natančno analizo posameznih čustvenih stanj in procesov, v umirjenem, čeprav patetišnem jeziku in v strogih okvirih, ki jih je predpisovala klasicistična dramska tehnika. Igra je bila prvič uprizorjena leta 1677 v pariškem gledališču Hôtel de Bourgogne.