Delo raziskuje spol na izčrpen in visceralen način, od njegovega biološkega oblikovanja/deformacij (telo), do kulturnih konstruktov (spolna identiteta) in jezikovnih opredelitev (spol besed in predmetov).
"Moj materni jezik, perzijski, namreč sploh nima spolnih označevalcev. Slovnično gledano, ni potrebe po opredelitvi spola govornika. Členki, glagoli in pridevniki nimajo moške ali ženske različice. Samostalniki so prav tako nevtralni.
Nenehno pripisovanje spola v jeziku in pri komunikaciji je odprlo več zahtevnih vprašanj. Kaj če želim o sebi govoriti na nevtralen način? Kaj pomeni biti v osnovi določen s spolom, ki ga moraš ves čas izražati? Zakaj ne bi preklapljali spola, iz stavka v stavek, iz enega trenutka ali dne v drugega?
Koliko mojih telesnih delov je ženskih in koliko moških? Sem morda ženstvena, medtem ko je moja vagina možata? Kakšno izmišljeno zgodbo skuša povedati francoščina s tem, ko pripisuje spol besedam in stvarem?
V mojem maternem jeziku, perzijskem, ima beseda spol "جنس" (jens) dva zelo različna pomena: kadar jo uporabimo v povezavi z ljudmi in živalmi, se nanaša na njihov biološki spol, tako kot v večini jezikov. A če jo uporabimo za stvari in predmete, se nanaša na material, iz katerega so izdelani, torej je "spol" te mize les. Zato o spolu že od nekdaj razmišljam prej kot o materialu kot pa v povezavi s spolno identiteto."
Sorour Darabi je samouki_a iranski_a umetnik_ca, ki trenutno živi v Parizu. Pred začetkom magistrskega študija koreografije na Centre Choréographique National de Montpellier (pod vodstvom Mathilde Monnier in Christiana Rizza) v 2013 je bil_a že zelo aktiven_a v Iranu. Je član_ica podzemnega združenja ICCD, predstavil_a je različna dela na festivalu Untimely v Teheranu. Med 2013 in 2015 je v času študija na omenjenem programu (je, ven) ustvaril_a performans V spreminjanju, ki prevprašuje procese preobrazbe skozi čas in raziskuje sobivanje z okoljem.