Slovenska praizvedba obče priljubljene zgodbe avstroogrske cesarice Elizabete sledi italijanski, izvirni različici, ki je leta 2010 nastala iz sodelovanja Airsac in gledališča La Contrada. Prirejena in posodobljena predstava v slovenskem prevodu v novi preobleki, ponovno pogleda v življenjske dogodivščine in v kompleksno osebnost ikonskega lika z željo, da bi sledila zgodovinskim dejstvom bolj kot romantiki njene legende. Zato se upanja, sanje, čustva pomešajo s sencami v gledališkem portretu, ki je namenjen publiki v širokem generacijskem razponu.
Tržaška igralka Nikla Petruška Panizon v tej uprizoritvi odigra vlogo avstroogrske cesarice Sisi, zagotovo enega od najbolj znanih, kot tudi kontroverznih likov 19. stoletja. Besedilo pripoveduje v prvi osebi, zelo realno in v obliki monologa, o ženski, materi, cesarici, ki se v zadnjih urah pred umorom spominja svojega nemirnega življenja.
Tragični razplet njene zgodbe je tudi del njenega mita, kot je napisal tudi avtor in režiser predstave Lino Marrazzo: »Morda je ravno umor definitivno ustvaril mit, o katerem se še danes sprašujemo in ki morda ne bi obstajal brez tega tragičnega konca. Značaj in samo ljubkovalno ime »princese Sisi« sta sad ponarejenega izročila, prej kot mitizacije. Sisi ni bila nikoli tako nežna in naivna, kot so jo prepogosto orisali: že od najstništva je pokazala uporni značaj, ko pa je kot cesarica prestopila prag dunajskega dvora je skozi celo življenje ohranila precej vprašljivo vedenje. Nikoli je niso imenovali »Sisi«, saj se ji je vzdevek prilepil v filmu, ki je pripomogel k ustvarjanju lažnega domišljiskega lika.«
Režija predstave uporablja tudi odlomke iz starih filmov o cesarici Elizabeti, da bi ustvarila kontrast med mitom in realnostjo iskrene izpovedi.
