Džroazanmo

Džroazanmo je tibetansko ime, ki pomeni Vsemu dobra in leteča skozi prostor, hkrati pa naslov tibetanskega misterija, zgodbe, v kateri poleg človeških nastopajo tudi pravljična bitja – vile, ljudožerska kraljica, govoreče opice ter številni drugi pravljični liki in elementi, kar poudarja mitično naravo tibetanskega misterija. Mit kot sveti prasadež vsake kulture ali pa mit kot strnjena podoba sveta, če si misli sposodimo pri Nietzscheju, je pripovedovanje resnic v neposredni, simbolni obliki pravljice ali zgodbe, ki ga ljudje potrebujemo, da se soočimo s svojimi strahovi in jih počasi začnemo premagovati.

Džroazanmo je mitopoetska zgodba, polna preizkušenj in simbolov, ki govori o družini kot generatorju konfliktov in neke vrste dramatičnih spopadov, kar je ena od osnovnih značilnosti tibetanskega misterija. Materina odpoved mesu svojega mesa, prepustitev svojih otrok usodi, na milost in nemilost. Potovanje s tokom reke. Tu se vse znova začenja, da se lahko spet konča. Bratec in sestrica, zavrženo meso, postaneta dvojina, ki potuje s frekvenco uglašene strune. Navidez dve realnosti trčita ena ob drugo in modernost se v notranjosti začne prepletati z nečim popolnoma arhetipskim.

(Lea Kukovičič)