Naslov Dvoriščno okno / Dancers Without Answers se tu ne nanaša na znani Hitchcockov film z enakim naslovom, temveč na okno, dvorišče, odprtino in prostore, ki brez predaha in neusmiljeno zaposlujejo “človeškega” domovalca v Kafkovi nedokončani zgodbi Brlog; svoje domovanje do potankosti pozna in morda prav zato ta zanj predstavlja (ne)človeško uganko o vsem, kar morda preti od zunaj, nič manj kot o vsem, kar preti od znotraj.
Skoraj v isti sapi užije blagodejno varnost in najresnejšo nevarnost; je prostor dovolj prefinjeno prikrit, da ga nič in nihče nikoli ne bo opazil, se ga želel polastiti? Še najbolj pa je tu zagoneten, kot morda prav za vse ljudi, tisti nejasni vmesni prostor, kjer se notranjost začenja ali morda končuje, tam, kjer se vanjo vstopa ali se iz nje izstopa, kjer se jo nenehno gleda, opazuje, razpira, brani, se jo osluškuje, proučuje …
