Igra Dva je melodramatično komorno besedilo za dva igralca. Dogajanje je postavljeno v severno Anglijo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, v majhen lokal, nekakšen prostor neuresničenih želja in neizpolnjenih življenj, v katerem se zvrsti galerija lucidno skiciranih likov iz delavskega okolja. Središče lokala sta seveda njegova lastnika, zakonca, ki se nenehno neusmiljeno prepirata, toda kljub napetemu medsebojnemu odnosu uspešno vodita lokal, strežeta gostom in potrpežljivo poslušata njihove zgodbe. Prav vse se sučejo okoli odnosov med moškim in žensko, tako kot njuna; zgodba o očitanju in odpuščanju po tragičnem dogodku, v katerem sta pred sedmimi leti izgubila svojega edinega otroka.
Kar pri Cartwrightovem besedilu (doslej edinem uprizorjenem na slovenskih odrih) najbolj pritegne, je njegova gledališkost. Ideja, da izseke iz življenja štirinajstih oseb, igrata le dva igralca, postavljena v prostor (v lokal), ki je prenapolnjen z njima samima – natakata si pijačo ter si postavljata vprašanja, na katera odgovarjata v naslednjem prizoru oziroma v naslednji vlogi. Za gledalce je takšna igra zagotovo privlačna, saj osupne s svojimi bliskovitimi notranjimi in zunanjimi preobrazbami dveh igralcev, gledalce usmerja k bistvu gledališke uprizoritve, k igralcu.
