Besedilo je Iztok Mlakar napisal v primorskem narečju in v maniri Molièrove komediografije, snov za pisanje pa je našel v Molièrovih enodejankah Zdravnik po sili, Ljubezen – zdravnik in Pepčkova ljubosumnost.
Mlakar Sganarela – zdaj novodobnega zdravnika alternativne medicine – zaplete v reševanje ljubezenskih bolečin prelepe Lucinde in njenega ljubimca Leandra ter pri tem zaradi ljubosumnega dekletovega očeta tvega celo junakovo glavo. A ker gre za duhovito, zabavno, preobrazb, preoblek, presenečenj in menjave identitet polno odrsko delo, Sganarel seveda preživi, komedijski klobčič, prepleten s prepoznavnimi songi Iztoka Mlakarja v melodični in sočni primorščini, pa se tik pred koncem srečno razplete.
Režiser Vito Taufer, ki je Iztoka Mlakarja nagovoril in prepričal, da se je lotil projekta, s katerim prinaša v naš prostor specifičen prispevek k jeziku, humorju in šansonjerstvu, predstavo označuje kot molièrovsko, brechtovsko in mlakarjevsko hkrati.
