Dunajski večer, baletna predstava, ki jo je pripravil ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, je nostalgična, moderna, romantična in zabavna baletna poslastica, polna energije in humorja. Na velikem Gallusovem odru pričara večer v slogu tradicionalnih novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov.
Renato Zanella, umetniški vodja ljubljanskega baletnega ansambla, je pred leti za baletni ansambel Dunajske državne opere ustvaril koreografijo Alles Walzer, ki je požela velik uspeh, zdaj pa je koreografije na najbolj priljubljene melodije avstrijskih skladateljev postavil posebej za plesalce SNG Opera in balet Ljubljana.
V prvem delu baletnega večera z naslovom Vsi na valček tako med najbolj prepoznavnimi glasbenimi deli zazvenijo Pizzicato polka Johanna Straussa, Adaggio iz Mahlerjeve 5. simfonije in Radetzky marš Johanna Straussa mlajšega. Drugi del večera pa je izveden na veličastno glasbo Beethovnovega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73, v katerem kot solist nastopa pianist Petar Milić.
Izjemen glasbeni opus Ludwiga van Beethovna je že od nekdaj poseben izziv za koreografe. V viharnem petem klavirskem koncertu po besedah Renata Zanelle prevladujeta dve sili: »neizmerna moč, ki deluje kot moška sila, in romantično vzdušje, ki je povezano z žensko energijo, sta stebra, na katerih sloni koreografija«.
"V njegovi koreografiji je ženski dodeljena klavirska melodija, medtem ko moškega zastopa glasba orkestra, pri čemer moški občasno deluje kot senca v ozadju, tako kot črno oblečeni odrski delavci v tradicionalnem japonskem gledališču kabuki. Čeprav koreografija postavlja v ospredje princip moško-žensko, pa nikoli neposredno ne namiguje na resnične in pozneje izmišljene dogodke iz življenja Ludwiga van Beethovna.
Princip moško-žensko izpostavlja tudi scenska postavitev. Mogočno sliko Therese Brunswick v ozadju relativizira navpično viseče nihalo, tako da nekonkretno prekrije konkretno in nastane abstrakten prostor z bežnimi aluzijami. Na koncu predstave oder pokriva več nihal, takšen zaključek pa poudarja nagnjenost k abstraktnosti, ki se kaže skozi celotno delo." (Iz gledališkega lista)
O predstavi:
Opus 73
Idejno izhodišče za koreografijo na veličastno glasbo Beethovnovega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73, je bilo ustvariti delo, posvečeno klasicizmu v plesu. Beethoven je svoj zadnji klavirski koncert, znan tudi pod naslovom Imperator, dokončal leta 1809, ko je Napoleon osvojil Dunaj. To je bil trenutek v zgodovini, ko je vsa Evropa mislila, da je lahko prav Napoleon človek nove dobe. Tudi Beethoven mu je, zanesen, posvetil svoje glasbeno delo. A kmalu so navdušenci nad Napoleonom spoznali, da so bili njegovi nameni zgolj osvojiti Evropo, in poveljnikova slava je zbledela. Beethoven je orkester uporabil kot močno vojsko v popolnem kontrastu z nežnim zvenom klavirja. Koreografa je navdihnilo tudi skrivnostno Beethovnovo pismo Nesmrtno ljubljeni, ki naj bi ga skladatelj napisal tik pred nastankom klavirskega koncerta. Renato Zanella se je podal na pot iskanja zagonetne ženske skozi štiri glavne kompozicijske linije: moč, skrivnost, strast in radost.
Vsi na valček
Drugi del večera je posvečen tradiciji novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov, vodilnemu mednarodnemu dogodku, ki na prvi dan leta tradicionalno pošilja v svet sporočilo umetnosti o lepoti, miru in enotnosti. Zanella je kot vodja baletnega ansambla Dunajske državne opere in kot koreograf dogodka (nazadnje leta 2017) imel možnost oblikovati koreografije na številne najbolj priljubljene melodije avstrijskih skladateljev, ki so jih filharmoniki odigrali pod vodstvom najprestižnejših dirigentov. Obogaten s to izkušnjo je za baletni ansambel Dunajske državne opere ustvaril balet, ki je postal zaščitni znak tega ansambla in s katerim so dunajski baletniki nastopali po vsem svetu.
Vsi na valček (Alles Walzer) je plesna poslastica. Tradicionalna, moderna, romantična, nostalgična, zabavna, polna humorja in energije. Sklene se s sporočilom o enotnosti, ki je za avstrijsko kulturno okolje izrednega pomena. Med najbolj prepoznavnimi glasbenimi deli, vključenimi v predstavo, so Pizzicato polka Johanna Straussa mlajšega in Josefa Straussa, Adagietto iz Mahlerjeve 5. simfonije in Koračnica Radetzkega Johanna Straussa. Med nabor najbolj znanih melodij je Zanella vključil tudi druge elemente, kot so govor in posnetki, s katerimi je ustvaril prijetno vzdušje slavnostnega večera. Za plesni ansambel je dodal nekaj nove glasbe in na ta način ustvaril posebno različico koreografije. Iz izkušenj na Dunaju je ustvaril delo, ki glasbene virtuoze združuje v harmoničen odnos, da se lahko s svojo energijo in globino prelijejo v sozvočje z današnjimi generacijami.
