Četverica gimnazijskih maturantov pride nekega večera s šopkom, šampanjcem in kristalnimi kozarci nenapovedano voščit za rojstni dan svoji osamljeni profesorici matematike. Na prvi pogled ganljiva poteza se izkaže za najperfidnejšo igro zla in okrutnosti: dijaki hočejo od profesorice dobiti ključ sefa z maturitetnimi testi. Na profesoričino vprašanje: »Zakaj včasih človek izbere zlo?« bodo ti mladi odgovorili: »Zato, ker je zlo užitek. In na tem svetu imamo res malo užitkov.«
V času, ko se akademski nazivi množično kupujejo, starši tožijo učitelje in dijaki organizirano pobijajo sošolce in učitelje, se zdi drama Draga Jelena Sergejevna, napisana leta 1980, zgolj eksperiment zelencev. Toda takrat se je vse začelo. In čeprav je sovjetska oblast uprizarjanje drame za nekaj let prepovedala, ni ustavila razvoja dogodkov, ki so nas pripeljali do točke, kjer smo danes. Ob koncu sovjetskega socializma, ko je denar pričel mešati glave tudi socialistični mladini, se je omenjena četverica odločila vzeti svojo usodo in prihodnost v lastne roke, in to z metodami, ki jih je dolga desetletja prikrito učil sistem, v katerem so zrastli. Ta drama zato ni samo prvič pokazala, da mladina ni več cvet naše zemlje, ampak je pokazala tudi vzgojne zablode njenih staršev. Zgodba je zastrašujoč pogled na svet brez idealov in vrednot, spričo katerega se vztrajno obnašamo, kot da so zanj odgovorni drugi.
Dve desetletji in pol kasneje, po preživeli tranziciji v neoliberalizem, deluje torej drama ene najpomembnejših sodobnih in po vsem svetu uprizarjanih ruskih avtoric Ljudmile Razumovske (1949, Riga, Latvija), ki jo je svet zaradi njene radikalnosti za takratni sistem spoznal šele po padcu berlinskega zidu, kot nekakšna zlovešča prerokba. S psihološko igro, ki odslikava novo generacijo, katere »bog je denar«, hkrati pa izkazuje grozljiv občutek življenja mladih brez socialne varnosti in družbene prihodnosti, se na novogoriškem odru predstavlja režiser Alan Jelen.
