Dovolj umetnosti

Trenutno se istočasno soočamo z različnimi globalnimi krizami, ki poglabljajo ena drugo. Podnebne spremembe, finančna kriza, onesnaženje, izumiranje, pomanjkanje tu in preobilje tam – besede, ki jih poznamo vsi, besede, ki nas preplavljajo. Resničnost nas preplavlja. Vsi se tega zavedamo, toda kaj storiti? Kaj lahko naredimo?

Alternativi sta vdaja v usodo ali upor. Da si zatisnemo ušesa ali dvignemo glas. Sedaj, takoj. Zmanjkalo nam je časa za posredna sporočila. Zabave je konec.
In kje je sploh še prostor za umetnost?

Čas se izteka. Ne moremo več pošiljati umetniško nejasnih, polepšanih ali čudnih sporočil, ki bodo utrudila občinstvo in ga zmedla. Morda je umetnost nepotreben balast v odporu proti neizogibnemu pogubljenju.

Bo »Dovolj umetnosti – nehajte se izogibati resničnim problemom!« – naš bojni krik?

Ali pa lahko umetnost uporabimo kot način ozaveščanja, pridobitve novega pogleda na stvari, izkušnje nepredstavljivega, in skozi presenečenja, nepričakovane preobrate in pristope natreniramo naše možgane, da začnejo razmišljati in čutiti drugače in tako morda (morda!) razvijemo ustvarjalne sposobnosti, ki jih potrebujemo, da bi preživeli?

Performerji izpraznijo oder in naredijo prostor za besedilo z interneta, za politično analizo in ognjevite govore. Narative, argumente in zahteve občutijo s telesom, srcem in dušo, dovolijo si, da zapadejo v paradoks ustvarjanja umetnosti v vidu globalne katastrofe in z brezupno slo preplavijo najgloblji kotiček politične umetnosti v njenem najširšem smislu. (Editta Braun Company)