Ob uporabi »robo-barok« estetike, kiborg-kiča in strupenega humorja, ki so zaščitni znak La Poche Nostre (LPN), je performans CORPO INSURRECTO 3.0: The Robo-Proletariat njihov najnovejši eksperiment v »telesnih transformacijah«. Z uporabo omenjenega formata ter ritualne prezentacije žive umetnosti in živega jezika Corpo Insurrecto združuje tako nova dela kot njihove klasične performanse in preizprašuje obstoječo globalno kulturo skrajnodesničarske izolacije, ksenofobije, nasilja organiziranega kriminala in zlomljene ekonomije in kako ti dejavniki vplivajo na človeško telo.
Kot v večini projektov La Poche Nostre so člani občinstva vabljeni k sodelovanju v tem bizarnem eksperimentu. Vabljeni so, da sodelujejo, ko mi utelešamo »sanje in nočne more našega časa«, in pomagajo performerjem pri ustvarjanju novih ikonografij, tako da se v dialogu z nastopajočimi s svojimi telesi vključijo v performans. Na ta način bo LPN izzvala »čudovito okorno, hkrati pa učinkovito formo radikalne demokratične prakse«. Rezultati procesa kot iskanje novih podob in situ ter novih oblik zanje postanejo dejanski projekt.
LPN v Corpo Insurrecto 3.0. preizprašuje:
Kaj je EKS-tremno (X-treme), ko je vse ekstremno?
- Je sodelovanje občinstva pomembno, ko nas pop kultura nenehno nagovarja k sodelovanju v nesmiselnem potrošništvu, vsak nov tehnološki izum pa k »odgovarjanju«? In komu pravzaprav odgovarjamo?
- Kako lahko ostanemo odprti, izvirni, porozni, smešni, kritični, ne da bi podlegli post-ironični nasičenosti ali postali še en »zapakiran izdelek«, namenjen mednarodnim festivalom?
***
***
La Pocha Nostra je interdisciplinarna umetniška organizacija iz San Francisca, ki deluje tudi v Srednji in Južni Ameriki, Evropi, Aziji in Južnem Pacifiku. Leta 1993 so jo v Los Angelesu ustanovili Guillermo Gomez-Peña, Roberto Sifuentes in Nola Mariano, da bi konceptualno formalizirali sodelovanje Gomez-Peñe z drugimi umetniki performansa. Njeni osrednji člani so Guillermo Gomez-Peña, Roberto Sifuentes, Violeta Luna, Michelle Ceballos, Dani d’Emilia, Erica Mott in več kot 30 umetnikov po vsem svetu. Projekti se gibljejo od performansov z enim ali dvema nastopajočima do velikih, multisenzoričnih inštalacij, ki vključujejo fotografije, video, zvok in projekcije. Če obstaja skupni imenovalec, je to naša želja prestopiti in zbrisati nevarne meje, vključno s tistimi med umetnostjo in politiko, umetniško prakso in teorijo, umetnikom in gledalcem – skrajni cilj je razbiti meje in mite čistosti, ki zaznamujejo bodisi kulturo, etnično pripadnost, spol ali jezik.
Guillermo Gomez-Peña je umetnik performansa, pisatelj, aktivist in radikalni pedagog ter vodja performativne skupine La Pocha Nostra. Rodil se je v Mexico Cityju in se leta 1978 preselil v ZDA. Njegovi performansi in deset knjig so spodbudili diskusijo o kulturni raznolikosti, obmejni kulturi in odnosih med Mehiko in ZDA. S svojimi deli je gostoval na več kot osemsto prizoriščih v ZDA, Kanadi, Južni Ameriki, Evropi, Rusiji, južni Afriki in Avstraliji. Nagrajenec fundacije MacArthur in dobitnik newyorške nagrade za ples in performans Bessie in ameriške knjižne nagrade American Book Award redno sodeluje z National Public Radio, piše za časopise in revije v ZDA, Mehiki in Evropi in je recenzent The Drama Review (NYU-MIT). Gómez-Peña je višji znanstveni sodelavec na Hemispheric Institute of Performance and Politics, pokrovitelj londonske Live Art Development Agency, leta 2012 pa mu je organizacija USA Artists podelila naziv Samuel Hoi Fellow.
Erica Mott je koreografinja, lutkarica, ustvarjalka performansov in organizatorka na področju kulture. S svojimi zadnjimi ambientalnimi performansi je nastopala v/na SOMArts (San Francisco), Ingenuity Fest (Cleveland), NES (Islandija), Museo del Ferrocarril (Mehika), Chicago Arts District Special Exhibitions Space/Artopolis, Minneapolis Fringe Festival, Millennium Park in PAC/edge Festival (oba Chicago). Sodelovala je z ameriškimi umetniki, med katerimi so tudi Tim Miller, Eighth Blackbird, Sharon Bridgforth, Coman Poon/re[public] in/decency in Guillermo Gomez-Peña. Kot osrednja članica skupine še vedno sodeluje s kolektivom La Pocha Nostra. Je prejemnica številnih nagrad, med drugim rezidence na Santa Fe Art Institute, Ragdale Foundation in NES Artists ter štipendije Chicago Dancemakers Forum, Illinois Arts Council, programa City of Chicago CAAP in Neighborhood Arts Program (NAP).
Dani d'Emilia je »klateška« italijansko-brazilska performerka, ki ustvarja projekte na področju »mejnega« performansa, gledališča in žive umetnosti. Potencial performansa uporablja kot 'stičišče', zato s svojim delom velikokrat manipulira, aktivira in združuje različne poglede na to, kako zaznavamo kulturno pogojeno telo in raziskuje njegova fizična in konceptualna pohabljanja. Skozi leta se je Dani izpopolnjevala v različnih praksah in metodologijah performansa, vključno s pantomimo in fizičnim gledališčem na Desmond Jones School in gledaliških in vizualnih umetniških praks na Dartington College of Arts (VB). Je soustanoviteljica londonske gledališke skupine Immersive Theatre Company Living Structures in ena osrednjih članic La Poche Nostre. S svojimi deli gostuje po Evropi, Južni Ameriki in ZDA.