Raziskovalni projekt Fizične manifestacije avtorice Snježane Premuš se vrača z razvojem naslednjega segmenta projekta z naslovom Čas v pogledu: Etude 2. Predstava postavlja na vpogled delovanje skupine, ki črpa iz gibanja kot procesa, ki se začne globoko v telesu onkraj predvidenih telesnih kod in oblik. Soočeni smo s prepoznavnimi znaki in njihovimi nezaznavnimi vznikanji, ki jih izvajalec in gledalec vsak na svoji strani spremljata v prostorsko časovnem kontinuumu. “Vsak nov motiv se formira skozi proces, skozi čas in s tem tudi opazovanje postane proces.” Snježana Premuš
Snježana Premuš je študirala na London Contemporary Dance School, kjer je leta 1998 magistrirala iz koreografije. Leta 2012 je zaključila študij Body mind centering in yoga (EAY), Moveus Berlin. V dvajsetletni plesni karieri je zaznamovala slovenski sodobni ples s številnimi avtorskimi predstavami, s katerimi je gostovala po festivalih in gledališčih tako doma kot v tujini. Leta 2009 je z Andrejo Podrzavnik in Gregorjem Kamnikarjem ustanovila zavod Federacija, kjer deluje kot umetnica, članica Kolektiva in od leta 2012 direktorica zavoda. V okviru večletnega raziskovalnega projekta Fizične manifestacije se ukvarja z vprašanjem telesnosti (telesne podobe) in s kolektivnim telesom. Zanima jo razvoj somatskih principov skozi telo in njihovih manifestacij ter načini soobstajanja in organiziranja. Razvija intrigantne predstave ter instalacije, ki preizprašujejo družbene prostore delovanja, izmenjave, sodelovanja, opazovanja. Za svoje delo v okviru Fizičnih manifestacij je prejela leta 2017 Nagrado Ksenije Hribar.
Slovar v nastajanju:
*AKTER virtuoz gibanja skozi prostor in čas.
*SKUPINA ni le seštevek ali skupek akterjev. Skozi različne principe iščemo, kako se razširimo s svojo prisotnostjo v skupino, da bi ta postala organizem/entiteta.
*OSAMOSVAJANJE je lahko način prisotnosti ali orodje delovanja v skupini. Omogoča, da se skupno skozi akterja prenaša v njemu specifično artikulacijo, utelešanje, bivanje, izražanje, oblikovanje itn. Osamosvajanje nikoli ne pomeni poti v izolacijo, ampak je proces, skozi katerega opazujemo, kako povratno oplemeniti, spremeni, modelira SKUPNO, ko se akter vrne v skupino.
*GESTA je gib, ki ga lahko opazujemo skozi čas. Nima determiniranega ali enoznačnega pomena. Le čas lahko pokaže večplastnost ali večpomenskost takšne geste. To se dogaja s strani akterja in gledalca. Vsak ima svoje parametre, ki soustvarjajo pomen geste.
*MODULACIJA se pojavi kot princip delovanja, ko izluščimo motiv in mu omogočimo, da se razvija na različne načine: s ponavljanjem, vračanjem, melodičnostjo, aritmičnostjo, sinhroniziranjem, razpadanjem, dekonstrukcijo itd.
*MOTIV je gesta, ki jo prepoznamo kot zaključeno enoto. Lahko ima določeno časovno amplitudo trajanja, dokler se ne izčrpa ali transformira, lahko tudi omogoča gradnjo daljše sekvence ali teme, pa tudi vpliva na potek dramaturgije celotne predstave.
