Čarobna piščal

Peter Brook je nemara najpomembnejša gledališka osebnost zadnjega pol stoletja. S svojimi reformatorskimi in vizionarskimi uprizoritvami je začel novo poglavje modernega gledališča in zaznamoval režiserje po vsem svetu, tudi pri nas; iz njegovih knjig so se učile cele generacije gledališčnikov; njegova ustvarjalna svoboda je postala pojem; njegovi pozornost in ljubezen do tradicionalnih neevropskih kultur, pri katerih se je učil, sta prevzeli svetovno gledališče. Režiral je filme (Moderato Cantabile, Gospodar muh …), opere (v priredbah, osredotočenih na intimno bližino Carmen, Peleasa, Don Giovannija) in seveda vselej gledališče.

Čarobna piščal po W. A. Mozartu (premierno uprizorjena 2010) je njegovo zadnje veliko delo, s katerim se je po dolgih letih vrnil k evropskemu klasičnemu repertoarju. Po svoje. Ter navdušil občinstvo in kritike v Parizu ter na številnih svetovnih gostovanjih. Brookova Čarobna piščal se odpoveduje standardnemu opernemu razkošju, ne pa tudi glasbi. Z mladimi opernimi pevci na komorno zasnovanem prizorišču na novo odkriva Mozarta in ga prežarči z izrazito avtorsko vizijo, ki se uresniči kot poveličanje umetnosti.