Stari stiskač Ebenezer Scrooge, ki nikoli ne praznuje božiča, z bevskanjem na svojega vdanega uradnika in dobrovoljnega nečaka zajedljivo naznani, da tudi tokrat nima nikakršnega namena, da bi se veselil praznikov. Toda na samotni božični večer ga obišče duh njegovega pokojnega družabnika Jacoba Marleyja, ki mora za kazen, ker je bil prav tak stiskač kot on, v onstranstvu za seboj vleči težke verige. Scrooge in Marley sta že zelo mlada osnovala skupno podjetje, nato pa se vse življenje gnala izključno za zaslužkom; nikoli jima ni bilo mar ne za reveže ne za družino. Vendar ima Scrooge še čas, da to popravi, saj mu Marleyjev duh napove, da ga bodo obiskali še trije duhovi, duh preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Svetuje mu, naj stori, kar mu bodo naročili, da ne bo tudi on po smrti obsojen na vleko verig ... In res, Scrooge se na božično jutro prebudi prerojen! Nekateri meščani so sicer skeptični do njegove spreobrnitve, a on se nanje ne ozira, saj je spoznal: sreča je v tem, da bogastvo deliš z drugimi.
Charles Dickens, veliki angleški romanopisec, je s klasično novelo Božična zgodba ustvaril eno svojih najpomembnejših del in enega od božičnih mitov moderne literature. Prvič jo je natisnil sam leta 1843, takoj pa je postala uspešnica in skorajda obvezno čtivo za več generacij ne le v Angliji, temveč po vsem svetu. To je prva zgodba v zgodovini, ki se dogaja kot potovanje skozi čas, in ena najbolj priljubljenih o duhovih sploh. V bistvu govori o tem, kako se človek s pokoro in trdno voljo lahko spreobrne.
Danes je zgodba svojevrstnen fenomen, ki ga v predprazničnem času tradicionalno obujajo povsod po svetu; po njej je posnetih več kot petdeset filmskih priredb in risank, večkrat so jo natisnili tudi pri nas, vsako leto si je mogoče v ljubljanski Operi ogledati balet po Dickensovi predlogi. V SNG Nova Gorica jo je režirala Ivana Djilas, ki mnoge svoje uprizoritve nameni tako otrokom kot odraslim in jih uprizori v duhu inovativnega glasbenega gledališča.
