Vsakdanja, skorajda banalna situacija, ko se v parku stepeta sošolca, enajstletnika, privede do srečanja staršev. Odrasli se želijo v miru, ob kavi in pecivu, trezno, strpno in kakor se za svetovljanske ljudi spodobi, pogovoriti o pripetljaju in njegovih posledicah. Preudarjajo, kako bi se dalo pedagoško vplivati na oba otroka - storilca in žrtev. A že kmalu se izkaže, da to ni tako preprosto.
Yasmina Reza, ena najsvetlejših zvezd sodobne francoske in evropske dramatike, v igri Bog masakra (2006) z diaboličnim humorjem in zlobno retoriko briše meje med civiliziranostjo in barbarstvom. A poanta te konverzacijske drame, napisane po vseh pravilih umetnosti komedije, ni spoznanje o zdrsu v primitivizem, temveč ugotovitev, da ni več varovalnih mehanizmov. Nič več ne velja in nič ne funkcionira: ne solidarnost med spoloma, ne pripadnost zakonskemu partnerju, ne kultiviranost in politično korektno ravnanje, ne družbeni angažma.
