Banket je spodletela ceremonija, protokol z napako. Slavnost, ki se nikoli ne začne in se zato tudi nikdar ne more končati, ko traja, pa se ves čas spotika ob svojo lastno absurdnost.
Banket ni nikakršen uradni incident. Je povsem osebna zadeva Junaka, ki je vedno tam, kjer je treba, vselej na pravem kraju. Dokler se ne ozre okrog sebe in ugotovi, da je žrtev tistih – saj veste, katerih – ki mu izmikajo tla pod nogami in ki njegov, še pred trenutkom domači in poznani svet spreminjajo v strašljivo in izkrivljeno stvarnost. A ti – saj veste kateri – ga ne morejo ustaviti. Tudi ko je Junak povsem iz sebe, ostaja priseben. V svoji prisebnosti je absoluten, neizprosen in do kraja nesmiseln. Tako kot je nesmiseln banket. Podelitev nagrade za življenjsko delo, ki bi se je morali udeležiti vsi, pa žal o njej očitno ni bil obveščen nihče. Spodletela ceremonija, protokol z napako. Življenje, ki je zamudilo samo sebe.
Predstava Banket, nastala po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki ga dopolnjuje glasba Roberta Schumanna. V vlogah edinih protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Banket podpisuje režiserka Tatjana Peršuh.
Žanrsko se Banket predstavlja kot pavlihijada, komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. Junak in Pianist sta komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, ampak pravilo. Medsebojno si v maniri dvojnika nastavljata zrcalo, iz katerega v nas zre Človek kot zamujena priložnost. Če bi bil Banket glasba, bi v desnem zgornjem kotu partiture pisalo: »Smešno. Za umret. / Za crknit.«