Skozi spreminjajoče se pokrajine spomina in usode dve figuri gradita svoj svet iz drobcev časa, kjer vsaka izguba pomeni začetek in vsak korak naprej pomeni vrnitev. Davide Lafabiana & Tamás Tuza
AMOR FATI (2025) – latinski izraz za “ljubezen do usode” – raziskuje mirno sprejemanje nepričakovanega in kljubovalno usvajanje neizogibnega – najsi bo to čudno ali prismuknjeno, žalostno ali pretanjeno. V tem duu plesalca krmarita med vrsto izprepletenih prizorov, med katerimi je vsak mikrokozmos nepredvidljivih življenjskih preobratov. Uprizoritev dinamično preigrava strukturirano koreografijo in improvizirane odzive na nepričakovano. Predstava, ki jo je navdihnilo delo Sto let samote Gabriela Garcíe Márqueza, obravnava teme generacijskih ciklov, osame ter izprepletenosti usode in svobodne volje. Plesalca utelešata like, ujete v vrtinec dogodkov, medtem ko njuni gibi odslikavajo pretočnost časa in neizogibnost določenih izidov. Minimalna scenografija in prefinjene spremembe kostumov ustvarjajo občutek pretočnosti in preobrazbe ter zrcalijo zazankano, a nenehno razvijajočo se naravo življenja. S sprejemanjem nepričakovanega in neizogibnega plesalca vabita občinstvo k razmisleku o lastnem odnosu z usodo in lepoto neznanega.
