Natječaj za izvirno dramsko besedilo, ki naj bi se navdihovalo v ustvarjalnosti in življenju Danila Kiša – razpisalo ga je Kraljevsko gledališče Zetski dom iz Cetinja in je bil objavljen v državah nekdanje Jugoslavije – se je končal z odločitvijo petčlanske žirije v sestavi: Žanina Mirčevska, dramaturginja in dramatičarka (predsednica žirije), radmila Vojvodić, režiserka in dramatičarka, Božo Koprivica, književnik in dramaturg, Balša Brković, pisatelj in gledališki kritik in Marinko Vorgić, književnik in televizijski kritik.
Od šestinpetdesetih prispelih dramskih besedil je žirija nominirala pet dramskih tekstov. Nominirana besedila so: Enciklopedija izgubljenog vremena (Enciklopedija izgubljenega časa ) Slobodana Šnajdera (Zagreb), Ovo oko nas (Vse to okrog nas) Nade Bukilić (Podgorica), Komedijant slučaj (Komedijant primer) Aleksandra Novakovića (Beograd), Mortifikacija Duška Mrđe in Hommage sedma vrsta Boštjana Potokarja (Ljubljana).
Žirija je dodelila nagrado (10.000 €) avtorju Slobodanu Šnajderu iz Zagreba za besedilo Enciklopedija izgubljenega časa.
Nominirana besedila se vsako posebej in na svoj način navdihujejo iz dela in življenja Danila Kiša, vendar besedila ne uporabljajo zgolj teme in motive iz Kiševega opusa, temveč jih avtorska in originalno nadgrajujejo in s tem dosežejo kakovost originalnih dramskih rokopisov.
Nagrajeno besedilo Enciklopedija izgubljenega časa avtorja Slobodana Šnajdera na spreten način vpleta motive iz Kiševega opusa, vendar jih postavlja v čas tranzicijskega padca vrednosnih sistemov in s tem hkrati izpostavlja misel o njihovi vsečasni aktualnosti. Besedilo je lucidna črna komedija, ki vsebuje obilico čudežnih prizorov, s katerimi nas približajo svetu spregledanega in prevaranega malega človeka – junaka vseg časov. Ena najbolj bistvenih značilnosti Kiševe proze – okrutnost velikih zgodb do malega človeka – je prisotna tudi v Šnajderjevem besedilu, posebaj v njegovih tranzicijskih metamorfozah in posebej v zastrašujočum zevanju brezdna prihodnosti. Efektno dramaturško predelavo omenjenih motivov avtor nadgrajuje z elementi absurd in groteske, ki tvorijo originalno in živo celoto; s tem pa je izpolnjen najbolj bistveni cilj natečaja.