Zala Dobovšek je opravila izbor po ogledu 41 predstav. Opaža, "da se nahajamo v trenutku porasta lutkovno-animiranih predstav za odrasle, kar odseva tudi tekmovalni program, ki ga sestavljajo tri otroške predstave in tri predstave za mlade oz. odrasle, slednje prav tako izstopajo v spremljevalni sekciji".
"Zdi se, da počasi, a vztrajno zlasti predmetno gledališče v širšem polju uprizoritvenih praks dobiva pomembno mesto in več prostora za raziskovanje in eksperiment. Njegova relevantnost se kaže tako na strani ustvarjalnih zasedb kot tudi občinstva in kritike," je še zapisala v zaključnem poročilu.
V tekmovalni program je uvrstila predstave Under Construction (produkcija Gledališče GLEJ, režija Aljoša Lovrić Krapež), Tunel (produkcija Lutkovno gledališče Ljubljana - LGL, režija Miha Golob), Alma, popotne skice gospodične A. (produkcija LGM, režija Darka Erdelji), Obisk (produkcija LGL, režija Ivana Djilas), Ves svet je marmelada (produkcija Hiša otrok in umetnosti, režija Katja Povše) in Gluha republika (produkcija LGM, režija Andrej Jus).
"V program sem umestila predstave, ki so me inspirirale in navdušile na uprizoritveni ravni, ki so se mi zdele pomembne, drzne na vsebinski ravni, ki so odpirale teme ali perspektive, ki so bile do zdaj postavljene na rob, predstavo, ki se je odločila, da bo animirala svetlobo, in ne predmeta ali lutke, za spremembo," je na današnji novinarski konferenci povedala selektorica.
V spremljevalnem programu so štiri predstave. To so Apofenija (produkcija konS, Moment Maribor, Zavod Bunker, Zavod Melara, koncept Nina Ramšak Marković in Varja Hrvatin), Samost (produkcija LGM, Zavod Delak, režija Marko Čeh), Palčica (produkcija LGL, režija Maja Kunšič) in Nevidna ženska (produkcija Anton Podbevšek Teater, režija Ivana Djilas).
"V spremljevalnem programu so uprizoritve, ki so še bolj specifične. Celostno me mogoče niso popolnoma prepričale, a vsebujejo elemente, ki so izjemno pomembni tako za samo kreativo in preizpraševanje novih ustvarjalnih vzorcev znotraj scene, na drugi strani pa odpirajo zelo pomembne družbene vsebine in tematike, o katerih moramo čim prej začeti govoriti čim bolj konsistentno, suvereno in kritično tudi znotraj lutkovnega gledališča in animiranih form," je še povedala Zala Dobovšek.
Predstave bo na bienalu ocenjevala mednarodna strokovna žirija, ki jo sestavljajo Alja Predan, Jelena Sitar Cvetko in Igor Tretinjak. Nagrade bodo podelili ob zaključku festivala v soboto zvečer.
Takrat bodo podelili tudi Klemenčičevo nagrado in Pengovove listine za leto 2023, ki jih podeljuje Društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk (UNIMA Slovenija). Komisija v sestavi Nika Bezeljak, Mojca Kreft in Martina Maurič Lazar je sklenila, da Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo prejme lutkovna in likovna ustvarjalka Agata Freyer. Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti pa bodo prejeli lutkovna igralka, režiserka, pedagoginja in producentka Irena Rajh, igralec in animator Iztok Lužar ter dramatičarka in dramaturginja Jera Ivanc.
Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je osrednji nacionalni festival, ki si poleg nagrajevanja najboljših stvaritev zadaja nalogo predstavitve slovenskega lutkovnega ustvarjanja širši domači in mednarodni strokovni javnosti ter izmenjave znanj in izkušenj med lutkovnimi ustvarjalci.
"Enkrat na dve leti ima slovenska lutkarija v strnjeni obliki priložnost, da se sreča, pregleda aktualno stanje v lutkovni umetnosti, se malo ozre v zgodovino, nagradi dosežke in se predstavi tujim gostom," je povedala direktorica LGMB Katarina Klančnik Kocutar.
V sklopu festivala bodo med drugim priredili strokovni posvet, namenjen ustvarjalcem in producentom, v sodelovanju z mladimi kritiki bodo potekali pogovori o predstavah. Osrednja razstava na bienalu bo predstavljala delovanje gledališča Zapik, na festivalu bodo predstavili revijo Lutka, posebno pozornost pa bodo namenili novemu Lutkovnem muzeju Maribor, ki je zaživel lani.