Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je Puccini, znan po operah, kot so Madama Butterfly, La Boheme, Tosca in Turandot, izkoristil takrat novo tehnologijo, gramofon in kino, ter postal svetovna zvezda.
"Skoraj vse premiere Puccinijevih oper so bile polomije, katastrofe," je povedal direktor operne hiše La Scala Francoz Dominique Meyer in dodal, da so bile deležne slabega sprejema pri kritikih. Kljub temu je Puccini po njegovih besedah "zelo hitro postal superzvezdnik, saj ga je občinstvo vzelo za svojega. Tako je postal eden najpomembnejših skladateljev v zgodovini opere".
Opera je bila sprva omejena na velike gledališke dvorane, z izumom in razširjenostjo gramofona pa je glasba prišla v domove ljudi, je opozoril kustos Gabriele Dotto. Po njegovih besedah je na začetku 20. stoletja prišlo do "komercialne eksplozije", saj se je prodaja plošč povečala za štirikrat.
Puccini in njegova založniška hiša Ricordi sta spremembe izkoristila ter s sodobno tržno kampanjo, v kateri sta uporabila tudi plakate, okoli skladatelja oblikovala blagovno znamko. "Na razstavi odkrivamo vidike Puccinijeve osebnosti, ki jih doslej nismo poznali, denimo njegovo zanimanje za trženje," je povedal Meyer.
Na ogled so številni izvirni dokumenti iz arhiva založbe Ricordi, ki je danes v lasti nemškega medijskega velikana Bertelsmann. Med njimi so osnutki zadnjega dueta iz opere Turandot, ki ga je Puccini pustil nedokončanega, zapisi "nerazumljive kompleksnosti" in "očitnega kaosa", je povedal Dotto.
Videti je mogoče tudi modro žametno tuniko z zlatim vezenjem, ki jo je nosila švedska sopranistka Birgit Nilsson v operi Turandot Scali v sezoni 1958/1959. Preko črno-belih fotografij pa je mogoče spremljati tudi Puccinija na potovanjih v Buenos Aires in New York, kjer je promoviral svoje opere.
Razstava bo na ogled do 12. januarja.