MGL, 12. 2. 2018

V MGL predstavitev knjige Koža kot kostum

V četrtek, 15. februarja, ob 19. uri v Studiu MGL pripravljajo tematski dogodek, na katerem bodo predstavili knjigo vizualne umetnice in kostumografke Tine Kolenik z naslovom "Koža kot kostum. Oblačenje in slačenje v vsakdanjem življenju in umetniškem ustvarjanju." Knjiga je izšla v zbirki Knjižnica MGL.

Foto: Arhiv MGL

Četrtkov dogodek v Studiu MGL bo sestavljen iz dveh delov. V prvem bodo nastopili študentje AGRFT, ki bodo uprizorili živo sliko, navdihnjeno z avtoričinim delom Reinterpretacija Rembrandtove slike Anatomija doktorja Tulpa iz leta 2014, člana igralskega ansambla MGL Lena Hribar in Filip Samobor pa bosta predstavila nekaj odlomkov iz knjige Koža kot kostum.

Sledil bo pogovor o knjigi, ki se ga bodo poleg avtorice Tine Kolenik udeležili kostumografka in scenografka Janja Korun, režiser Janez Pipan ter dramaturg in publicist Blaž Lukan, ki je tudi avtor spremne besede h knjigi. Pogovor bo povezovala urednica zbirke Petra Pogorevc.

O knjigi

Knjiga kostumografke in vizualne umetnice Tine Kolenik, asistentke na katedri za kostumografijo na AGRFT in članice tandema Eclipse, je nadgradnja avtoričine magistrske naloge »Človeška koža kot kostum v kontekstu postmoderne kulture«. Z različnih vidikov osvetljuje vprašanje, kako človeška in živalska koža funkcionirata kot svojevrstno oblačilo v vsakdanjih življenjskih praksah, obenem pa tudi kot kostum v umetniški produkciji, zlasti filmu, gledališču in performansu. Avtorica v knjigi vzpostavi kompleksnoin inspirativno razmerje med teorijo in prakso, saj nam po eni strani ponuja teoretsko podprt vpogled v različne vidike in razmerja med kožo, obleko in kostumom, po drugi pa dokumentira svoje lastne performanse in njihove kostumografske implikacije. Na ta način se s knjigo vklaplja v kontekst svojega siceršnjega ustvarjanja na področju performativne umetnosti, katerega rdeča nit je poudarjanje silovite moči erotike ter obenem duhovito kritiziranje dominantne kulture, ki še vedno zatira človeško spolnost ter druge oblike svobode in avtonomnosti.

»V heterogenem slogu, v katerem je sestavljena knjiga, ne moremo mimo igrivosti in užitka, najprej Tininega lastnega, ki pa ga velikodušno deli tudi z bralcem,« v spremni študijih knjigi zapiše Blaž Lukan. »In tudi ne mimo njenega avtentičnega angažmaja: Tina ima zavzet odnos do odklonov tega sveta in trenutka, je občutljiva na njune deviacije, najsi bodo globalne ali naše, konkretne, slovenske; nekaj jih je občutila tudi na lastni koži, a do njih ima že pomirljivodistanco. Je liberalna, kulturno odprta in široka, 'kronično' brez predsodkov oz. usmerjena v njihovo razkrinkavanje in demontažo. To navsezadnje priča tudi o tem, da kostumografija – razumljena širše – ni zgolj oblikovanje oblačil za spektakelske potrebe, temveč vselej več: je družbeni gestus, pa najsi bo ta izražen 'zgolj' s kostumi, z njihovo lastno, neposredno, estetsko 'pisavo', ali posredno, v diskurzivni obliki, kot razmislek post festum – vendar tudi kot svojevrsten program ali koncept: ne samo neke prihodnje kostumografije ali performansa, temveč nekega prihodnjega, boljšega sveta.«

O avtorici

Tina Kolenik je vizualna umetnica in kostumografka. Leta 2000 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost na oddelku za oblikovanje, kjer je leta 2004 tudi prvič magistrirala. Leta  je 2012 je drugič magistrirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na katedri za kostumografijo z nalogo »Človeška koža kot kostum v kontekstu postmoderne kulture«. Od leta 2010 je zaposlena kot asistentka na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na katedri za kostumografijo.

Od leta 1999 soustvarja v tandemu Eclipse, ki se z odmevnimi performansi, razstavami in instalacijami vključuje v slovenski in evropski umetniški prostor, tako da se širši javnosti predstavlja že več kot desetletje. Kot kostumografka je sodelovala v osrednjih slovenskih gledališčih z najvidnejšimi slovenskimi režiserji, z Vinkom Möderndorferjem, Matjažem Pograjcem, Jako Andrejem Vojevcem, Nikom Goršičem, Matjažem Faričem, Barbaro Hieng Samobor in Borisom Cavazzo.

Samostojno se je kot avtorica prvič predstavila leta 2005 s performansom Pornogobelin v kultnem Šumiju. V Studiu MGL je med letoma 2012 in 2014 uprizorila performanse Kri-nolina, Zlati dež in Leda z labodom. Leta 2015 je predavala na 8. kulturološkem simpoziju z naslovom »Telo in tehnologija«,v okviru katerega je predstavila svoj prispevek z naslovom »Telo, kultura in subjekt«. Leta 2017 je v okviru skupinske razstave Telesnost v Mestni galeriji razstavila tri projekte pod skupnim imenom Postmoderni kostumi in telesnost ter izvedla performans Intimnost na vpogled.