STA, 22. 2. 2017

V MGL duhovito in glasbeno o traču in ljubezni ter njuni povezanosti

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo v četrtek krstno uprizorili izvirni slovenski muzikal Trač ali Mnogo hrupa za nič. Gašper Tič je navdih za libreto našel pri Shakespearu ter dogajanje, ki ni časovno ali prostorsko zamejeno, spletel okrog ljubezni in obrekovanja, dveh neločljivih komponent človeškega obstoja. Glasbo je zložil Davor Herceg.
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani

Izvirni slovenski muzikal je nastajal približno leto dni, krivec zanj je poleg ljubljanskega mestnega gledališča (MGL) tudi Gledališče Koper, ki je kot koproducent prispeval režiserja Jako Ivanca - režijo sicer podpisuje skupaj s Tičem - in enega od igralcev več kot 20-članske zasedbe, ki so prevzeli igralske, pevske in plesne vloge. Koreografijo je podpisal Miha Krušič.

Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je na včerajšnji novinarski konferenci izrazila veselje, da jih je - po licenčnih muzikalih iz tujine - vztrajanje pripeljalo do slovenske različice tega žanra. Tič, po njeni oceni duhovit in vešč pisec, je besedilo ustvarjal med počitnicami, tekst pa sproti pošiljal skladatelju Hercegu. Nastala je predstava, ki "med frfotavimi kosmi humorja" odpira mnogo aktualnih tem in vprašanj, tako domačih kot tujih, pa tudi mnogo resnic.

Vsebine predstave ustvarjalci niso razkrili, vendar je Tič povedal, da se dogaja "kadarkoli in kjerkoli: v mestecu Tračistan, kjer je uradna družbena ureditev demotračija in uradni jezik rimščina, ker se pač vse rima". Shakespearova komedija Mnogo hrupa za nič, eden redkih dramatikovih tekstov, ki ni v verzih, po njegovem mnenju kar kliče po še bolj izraziti zgodbi in muzikalu.

Iz izvirnika je ohranil imena likov in enega od zapletov ter napisal popolnoma novo besedilo v verzih, v katerega je vkomponiral še lastno poezijo, ki jo je pisal že prej ob določenih življenjskih situacijah. Zgodbo je osredinil na dve večno aktualni in med seboj povezani temi: ljubezen in obrekovanje. Čeprav zadnje samo po sebi ni nekaj slabega, je skozi človeško zgodovino pridobilo izjemno negativen prizvok ter postalo "aktualno sodobno orodje", ki ima lahko tudi usodne posledice.

Sicer pa se mu ustvarjati tekst za igralske kolege ni zdela lahka naloga, tudi zato je, kot se je pošalil Tič, napisal več glavnih vlog. Eno osrednjih imata Tanja Ribič in Uroš Smolej. Kot je povedala prva, bodo v predstavi "z veliko svetlobe pokazali najmračnejše dele naše družbe". Intimni, baladni del predstave pa bosta odigrala Mojca Funkl in Milan Štefe.

V zadnjih dveh likih se po besedah Barbare Hieng Samobor najmočneje zgosti melanholija, še ena odlika "vseh velikih komikov", predstavo pa odlikuje tudi ljubeznivost, ki je po njenem mnenju trenutno ena od deficitarnih oblik.

Režiser Ivanc je poudaril, da gre resnično za pravi muzikal z libretom in 23 songi ter ne za predstavo s songi, kar se velikokrat prodaja pod oznako muzikal. Herceg je svojo glasbo opisal kot "lahkotno, srečno glasbo" v maniri swinga in jazza, zasluge za zven nastopajočih pa je pripisal korepetitorju Jožetu Šaleju.

Kostumograf je bil Leo Kulaš, scenografka Greta Godnič, dramaturginja pa Ira Ratej. Po njeni oceni je Tič napisal nekaj, kar ne izhaja le iz Shakespeara, ampak je ozadje vsake melanholije. To so jeza, bes in občutek nemoči. V njegovem libretu je mogoče najti več tipov komedije, tudi satiro, ironijo in celo samoironijo, je povedala dramaturginja.