STA, 14. 5. 2012

V MGL Čarovnice iz Eastwicka češkega režiserja Moše

V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) je bila v soboto premiera muzikala Čarovnice iz Eastwicka. Pod režijo predstave, ki je nastala po istoimenskem romanu Johna Updika iz leta 1984, se podpisuje češki režiser Stanislav Moša. Kot je poudaril na novinarski konferenci, je Ljubljana sedmo mesto na svetu, ki je doživelo premiero muzikala.

foto Barbara Čeferin

Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor je tokratna predstava, za katero je glasbo napisal Dana P. Rowe, besedilo pa je za muzikal priredil John Dempsey, letošnji najrazkošnejši projekt mestnega gledališča. "Muzikal je zelo priljubljen žanr, v gledališču pa se moramo potruditi za najvišje standarde," je poudarila.

Vsebinsko muzikal prikazuje ozkost provincialnega življenja, v katerem si tri ženske želijo preseči vsakdan. Predstava obenem sovpada z rdečo nitjo iztekajoče sezone MGL, v kateri so uprizarjali predstave na temo zapeljanosti oziroma zavedenosti v najrazličnejših oblikah. Tudi tri ženske v predstavi zavede t.i. don huan Darryl Van Horne.

Muzikal je znan tudi po filmski različici v režiji Georga Millerja iz leta 1987, v katerem so nastopili Jack Nicholson, Cher, Susan Sarandon in Michelle Pfeiffer. Updik je dogajanje svojega romana umestil v 60. leta minulega stoletja. To obdobje je po besedah dramaturginje Eve Mahkovic moč čutiti tako v filmu kot v muzikalu, ki ga med drugim zaznamuje močna feministična nota. Mahkoviceva je vsebino muzikala primerjala s kultno serijo Seks v mestu.

Po besedah režiserja, ki je v MGL režiral že tri muzikale: Kabaret, Sugar - Nekateri so za vroče in Goslač na strehi, je umetnost narediti dobro komedijo, ki ne temelji le na humorju, ampak gre v svoji sporočilnosti dlje. To je po njegovem mnenju temu muzikalu uspelo, saj temelji na "pametni komediji", ki izhaja iz tradicije komedije angleškega gledališča.

Tokratni muzikal po režiserjevem mnenju vsebuje najboljše tako iz Updikovega romana kot iz Millerjevega filma. Gledališka predstava pa za razliko od filma, v katerem je poudarjen čarovniški oziroma demonski vidik, daje prednost ženskam. Te niso ne device, ne cipe, pač pa nezadovoljne izobražene ženske v svojih tridesetih letih. Vsaka je tudi umetnica: ena kipari, druga je pesnica, tretja pa glasbenica. Kot režiserja sta ga med drugim zanimali tudi vsebinski vprašanji osebne odgovornosti in človekovih mej.

Za prevod sta poskrbela Milan Dekleva in Alja Predan v sodelovanju z lektorico Majo Cerar. Po besedah Dekleve igra kaže na to, da je najbolj strupen puritanski jezik, ki ga je bilo težko uskladiti z "jezikom resnice". Cerarjeva je dejala, da je prevod specifičen, saj kar dve tretjini celotnega besedila zaobjemajo songi, ki niso, kot je običajna praksa, podpora dramskega besedila, pač pa se zgodba odvija prav prek njih. Zato jih je treba odpeti, kot bi bili govorjeni, je poudarila. Glasbene vložke podpira desetčlanski orkester, ki ga vodi Žare Prinčič. Muzikal ponuja več kot eno uro čiste glasbe.

Darryla Van Hornea igra Uroš Smolej, čarovnice pa Tanja Ribič, Iva Krajnc ter Viktorija Bencik v alternaciji s Pio Zemljič k.g.. Scenograf predstave je Jože Logar, koreografinja Aneta Majerova, kostumografinja pa Andrea Kučerova.

Predstavo bodo uprizorili tudi 6. in 8. julija v ljubljanskih Križankah v sklopu Festivala Ljubljana, s čemer bodo obeležili 60-letnico gledališča.

Povezani dogodki