Kot je povedala ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel, bo tokratna uprizoritev deseta uprizoritev te igre v Drami, hkrati je to deseta Tauferjeva režija v Drami. Besedilo je po njenih besedah zelo intrigantno, saj po eni strani pripoveduje banalno zgodbo o tem, kako se veljaki dajejo med seboj, na drugi razgalja mehanizem politike - kako v resnici delujejo stranke, da jih žene zgolj želja po oblasti ter da za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev.

Taufer je povedal, da se v predstavi ukvarjajo predvsem z zahrbtnimi manipulacijami in podobnim. "O delu za državo, kar naj bi politika bila, ni ne duha ne sluha," je dodal. Pri postavljanju predstave na oder so se skušali izogniti poenostavljanju in karikiranju, pri čemer so se naslonili na Cankarjevo izjavo, da sam ni karikiral, ker ni bilo potrebe.

Cankarja je sicer po Tauferjevih besedah težko opredeliti - bil je pesimist, socialist, kristjan, anarhist, posmehljivec. V tem primeru pa gre z jeznega Cankarja, ki je igro napisal iz avtentičnega impulza mladostne jeze. Ponuja vpogled v delovanje politike s strani človeka, ki se je nedolgo za tem aktiviral in hotel postati politik, a je obupal.

Po besedah dramaturginje Mojce Kranjc je Cankar igro Za narodov blagor napisal leta 1900, objavljena je bila leta 1901. Krstno je bila uprizorjena februarja 1905 v Pragi, na Slovenskem pa šele decembra 1906 v Deželnem gledališču v Ljubljani. Pozneje so se z njo ukvarjali skoraj vsi vidni slovenski režiserji.

Lektorica uprizoritve je Tatjana Stanič. Kot je povedala, so se odločili, da jezika, ki seveda nosi značilnosti svojega časa, ne bodo modernizirali ter da ga bodo pustili skoraj popolnoma takšnega, kot je bil v času nastanka igre. So se pa zelo natančno ukvarjali s tem, da bo interpretacija moderna. Tekom procesa se je po njenih besedah pokazalo, da je Cankar tudi v začetku 21. stoletja zelo govorljiv ter da je tudi brez posodobitev njegova govorica zelo sodobna.

Uprizoritev ima po besedah scenografinje Urše Vidic tri dogajalne prostore, domove glavnih protagonistov Gornika, Grudna in Grozda, ki so jih vizualno postavili v sedanjost ter tudi s kostumografijo, ki jo podpisuje Alan Hranitelj, poskušali poustvariti atmosfero sedanjost.

Marko Mandić, ki igra žurnalista Julijana Ščuke, je uprizoritev opisal kot "psevdopsihoanalitični kavč naroda oziroma tistih, ki mislijo, da so narod", saj je slednji "nekje zunaj, daleč izven balona, v katerem se ta srenja na odru giba in skrbi za lastne interese". Tina Vrbnjak, ki je prevzela vlogo Grudnove žene Helene, je izpostavila, da so ženske vloge, napisane v nekem drugem času, za igralke zahtevne, saj so pisane z moškega zornega kota in so nekatere stvari dosti nereflektirane. Zato morajo veliko vložiti v svoje vloge, da lahko stojijo za njimi.

Benjamin Krnetić, ki igra lik Aleksija pl. Gornika, pa je dodal, da se mu zdi v aktualni interpretaciji režiser Taufer bolj cankarjanski od Cankarja. Način, na katerega bere besedilo, po njegovem mnenju tudi močno sovpada s Cankarjevo vizijo ne le tujega kapitala, ampak tudi razvoja meščanske družba na Slovenskem.

V avtorski ekipi so še skladatelj Schatzi, oblikovalka luči Mojca Sarjaš, oblikovalec videa Sandi Skok in asistentka kostumografa Ana Janc. V uprizoritvi nastopa skupaj 15 članov igralskega ansambla Drame in gost.

Premiera bo 15. januarja.