STA, 13. 1. 2019

V Kinu Šiška ljubljanska premiera plesno-gledališke predstave Rojstvo Venere

V Katedrali Kina Šiška bo drevi ljubljanska premiera plesno-gledališke predstave Rojstvo Venere. Dramsko besedilo Iva Svetine je na oder postavila Barbara Novakovič Kolenc, predstava je nastala v sodelovanju Muzeuma, Kina Šiška in Kosovelovega doma. Kot pravijo ustvarjalci, odpira veliko tem o obdobju renesanse in slikarstvu quattrocenta.
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda
Foto: Tjaša Gnezda

Dogajanje je postavljeno v Firence med septembrom 1449 in majem 1498, v čas med vdorom Karla VIII. in smrtjo patra Girolama Savonarole. Sandro Botticelli, slikar florentinske šole v obdobju zgodnje renesanse, t. i. quattrocenta, avtor znamenitih del Rojstvo Venere in Pomlad, vse bolj pristaja na patrove ekstremne ideje. "Četudi je s Pomladjo in Rojstvom Venere častil pogansko lepoto, morda pa prav zaradi tega, ker se tega zaveda. Je v ozadju nemara celo strah," se v sporočilu za javnost sprašujejo ustvarjalci.

Botticelli je bil, dokler se ni vdal patrovemu vplivu, eden najbolj izrazitih oznanjevalcev renesanse kot duhovne prenove. Pod patrovim vplivom je pozabil na lastna renesančno humanistična načela. Svojo novo vero izpove s sliko Mistično rojstvo (Nativita), ki jo je dokončal leta 1501 in v katerem se angeli in ljudje objemajo, a ta začne "najedati njegovo ustvarjalno silo". "Po tem ni naslikal nič pomembnega, naredil je le še ilustracije k Božanski komediji. Mlajši slikarji so ga počasi prekašali. Tone v pozabo."

Ko Savonarola gori na grmadi, Botticelli stoji pred praznim platnom, na katerega napiše Nativita. Amadeo, s katerim imata zapleteno razmerje, ga prosi odpuščanja. Skozi prazno platno vstopita Simonetta in Clarice. Ves čas v igro vdira sedanjost: vrhunski strokovnjaki skušajo Rojstvo Venere rešiti pred uničenjem. V replikah se izmenjujejo tehnične ocene in možnosti restavriranja, je zapisano na spletni strani Muzeuma, katerega ustanoviteljica je režiserka.

Svetinovo dramsko besedilo ponuja širok spekter tem o obdobju renesanse in slikarstvu quattrocenta, pri tem je po navedbah ustvarjalcev v metodološko pomoč Masaccio, slikar zgodnje renesanse, katerega figure so monumentalne in prizemljene v čutnem.

V predstavi nastopajo Maruša Majer, Manca Krnel, Mateja Rebolj, Jernej Gašperin in Vid Klemenc. Kostume je oblikoval Leo Kulaš, sceno Vlatka Ljubanović, za glasbo so poskrbeli Dario Nožić Serini, Luka Lah in Tine Grgurevič.

Premierno je bila predstava uprizorjena novembra lani v Kosovelovem domu v Sežani.

Ivo Svetina, Barbara Novakovič Kolenc, MUZEUM

Povezani dogodki