To, kot je poudarila, pomeni polovico predstav tekmovalnega programa. Drugo polovico sestavljajo komedije ameriškega, francoskega in britanskega dramatika ter slovenska priredba klasične komedije. Tako velikega števila komedij po slovenskih predlogah že zelo dolgo ni bilo v programu festivala, kar po besedah Tatjane Doma "priča o dejstvu, da se gledališki ustvarjalci ne sramujejo slovenskih tem, da je naša stvarnost hvaležna snov, da se radi ozrejo po svoji bližnji okolici in jo ponudijo kot komično ali satirično ogledalo našega vsakdana". Dve slovenski krstni uprizoritvi sta satirično obarvani, kar je po njenih besedah hvalevredno, saj je satira redek gost slovenskih odrov.
Letos se je na festival prijavilo 18 predstav. Po selektoričinih besedah se število prijavljenih predstav skozi leta bistveno ne spreminja. Od 18. Dnevov komedije leta 2009, ko je začela z oblikovanjem programa, se je vsako leto povprečno prijavilo 18 predstav. Manjši upad so opaziti le leta 2013, ko je bilo prijavljenih 15 predstav, in še leta 2017 - 13 predstav. Edino odstopanje navzgor pa so zabeležili leta 2014, ko je bilo prispelo kar 24 predstav.
Tatjana Doma je zadovoljna z omenjeno konstantnostjo. Kot je pojasnila, bi bila sicer vesela večjega števila prispelih predstav, vendar je to pričakovanje hkrati nerealno, saj je tudi število premier po gledališčih dokaj konstantno.
Na vprašanje, kako se skozi leta spreminjajo trendi znotraj žanra komedije, je odvrnila, da so ti različni, da pa ima komedija svoje stalne teme. "Že od svojega nastanka se ukvarja z medosebnimi odnosi, ljubezenskimi trikotniki, prešuštvom, kaže na naše pomanjkljivosti, napake in zagate. Poleg tega pa je komedija komična refleksija politične in družbene stvarnosti. To so pač teme, s katerimi se komedija nenehno ukvarja," je povedala.
Gledališče je po besedah Tatjane Doma, sicer tudi dramaturginje celjskega gledališča, odsev časa, ki ga živimo. Prav zato je komedija s svojo nesramnostjo, neposrednostjo in iskrenostjo idealna, da nam nastavi ogledalo ne glede na to, ali se ukvarja z intimnimi partnerskimi odnosi ali s političnimi in družbenimi temami.
"Komedija je vedno iskrena, izhaja iz realnosti, ki jo prikazuje brez olepševanja, riše življenje takšno, kot je, ne njegove idealne podobe. Bolečo resnico je pogosto veliko lažje povedati prav skozi smeh. Komedija ima pomembno vlogo v gledališču, enakovredno mora stopati ob boku resnim žanrom in se je nikakor ne smemo sramovati, saj zato nimamo prav nobenega razloga," je prepričana.
Razloge za navidezno manjvrednost lahko najdemo že v zgodovini. Že vse od svojih začetkov je komedijska literatura živela v senci resnih dramskih zvrsti. Izraz komedija združuje celo vrsto zgodovinsko in oblikovno različnih komedijskih dramskih zvrsti. Briljantne Molierove komedije so v času nastanka veljale za nižjo, manj vredno zvrst kot tragedija. To prepričanje po dramaturginjinem mnenju ostaja še danes, saj se komedijo pogosto povezuje le z nekritično zabavo.
Pisci komedij in gledališki ustvarjalci, ki se ukvarjajo s komedijo, pa se po dramaturginjinih besedah zelo dobro zavedajo resnosti in zahtevnosti komedijske zvrsti, ki ima svoje zakonitosti in zahteve. Cilj komedije ni samo zabava, sprostitev in smeh, saj lahko pri gledalcih sprošča tudi druga čustva, kot so usmiljenje, sočutje in pomilovanje. Poznamo tudi komedije, pri katerih se gledalci skoraj ne smejijo. Obenem je občinstvo vedno bolj zahtevno in ga ni lahko spraviti v smeh. Ljudje si želijo inteligentnega humorja in dobrih predstav ter nikakor ne komedij "na prvo žogo".