Glavna in odgovorna urednica Maja Murnik je novo številko Amfiteatra označila za konglomerat različnih člankov po tematikah in zvrsteh. Več kot polovico revije obsegajo štiri znanstvene razprave, v katerih so se posamični avtorji besedil dotaknili raznolikih tematik.
Gledališki teoretik Tomaž Toporišič je v svojem prispevku razmišljal o avantgardi skozi prizmo razmerij med središčem in obrobjem Srednje in Vzhodne Evrope. Pri tem je predpostavil, da srednje- in vzhodnoevropske avantgarde niso nepopolni derivati gibanj v velikih zahodnih središčih, temveč samostojni in avtentični izrazi. Njegov prispevek sega od zgodovinskih avantgard v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja prek neoavantgard do retroavantgarde proti koncu 20. stoletja. Po besedah urednice je prispevek aktualen v času, ko se po nekaterih teorijah znova vračamo k avantgardam in njihovi dediščini.
Andrej Leben z Univerze v Gradcu je za revijo analiziral gledališko dejavnost koroških Slovencev in v svojem prispevku ugotovil, da ta danes ne poteka več v enem jeziku, temveč na dvo- in večjezični osnovi. Irina Lešnik Jeras s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem se je osredotočila na t.i. dramo v izobraževanju, ki je značilna zlasti za anglosaksonski svet, z vidika učnega pristopa v gledališki pedagogiki. Kot je povedala, je želela s prispevkom pregledati stanje v Sloveniji, ovrednotiti terminologijo ter predstaviti, kakšni pristopi bi pri izobraževanju ohranili umetniški in estetski del gledališča.
Literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažič je v svojem prispevku analizirala mladinsko dramatiko Andreja Rozmana Roze, predvsem njegove priredbe Shakespearovega Sna kresne noči. Kot je povedala, se je ob pisanju razprave spraševala, zakaj se določene univerzalne teme ponavljajo skozi stoletja in tisočletja in kaj je k temu dodal Roza. V njegovi priredbi je našla tako elemente eksperimentalnega gledališča kot odzven Bahtinove teorije karnevala.
Zadnje besedilo je nastalo za lanski Amfiteatrov simpozij Gledališki eksperiment na Slovenskem (1966-1986) in njegovi odmevi na Slovenskem, enako tudi intervju z gledališkim režiserjem Iztokom Toryjem, režiserjem krstne predstave Eksperimentalnega gledališča Glej leta 1970 Kaspar Petra Handkeja. V pogovoru s Primožem Jesenkom se je spominjal svoje ustvarjalne poti.
Revija vključuje še esej Jane Pavlič o operi Johna Adamsa Nixon na Kitajskem v Pariški operi ter recenziji dveh publikacij iz leta 2022 - zbornika Govor in prostor ter monografije Gledališča in vojna Zale Dobovšek.