Iztočnice Tamara Matevc, 4. 4. 2010

Replike: Maska Ljubljana

Družbena in politična reaktivnost.

S čim ste po vašem mnenju prepričali strokovno komisijo, da vas je uvrstila v štiriletni programski razpis 2010 - 2013?

JEDRT JEŽ FURLAN: Obrazložitev strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti – MZK: »Za predložitev programa zavoda Maska za obdobje 2010-2013 sta značilni družbena in politična reaktivnost. Po eni strani nadaljuje angažirano in teoretsko dobro osmišljeno programsko usmeritev preteklega obdobja (kontinuiteta) – to je vrsto let zapored dosegala relativno visok učinek in velik odmev javnosti v slovenskem, evropskem in delno celo svetovnem merilu – po drugi strani je zanj značilen nenehen razvoj, nadgradnja, iskanje novih, izvirnih oblik umetniškega ustvarjanja in raziskovanja in s tem velika stopnja odprtosti, kar je odlika najboljših producentov. Program je načrtovan ambiciozno, a znotraj realnih organizacijskih in finančnih okvirov, vsebinsko je dobro utemeljen in ustreza vsem kriterijem razpisa. »

Obrazložitev strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti – MOL:
»Maska, zavod za založništvo, kulturno in producentsko dejavnost tudi v prihodnjem obdobju uprizarjanja tematsko uokvirja svojo dejavnost in sledi odprtosti polja umetniškega raziskovanja, ki je zavezana gledališkemu raziskovanju in eksperimentu- to razume kot svoj imperativ. V tem smislu njegov program nagovarja nabor zveste publike in nemara manj širše občinstvo. Ena od prednosti prijavljenega programa je zagotovo v izvajanju koproducentskih povezovanj in razvijanj koproducentske mreže. Rdeča nit pijave kaže, da bo uprizoritvena dejavnost Maske v prihodnjem obdobju problematizirana v razmerju do Zakona, to pa še zlasti skozi prizmo proizvodnje umetniških vsebin in pristopov, ki jih v javnih prostorih ni slišati ali so tam utišani. Strokovna komisija meni, da je osnovna usmeritev zaokrožena in v smiselnem in celovitem vsebinskem razmisleku omogoča raziskovlani producentksi pristop, ocenjuje pa, da predloženi program v pozicioniranosti namenov vendarle ne presega zastavkov in osredotočenega standarda preteklih let.  Pristojni uslužbenec za uprizoritvene umetnosti soglaša z mnenjem strokovne komisije.«

V čem se kaže vaša izvirnost oziroma s čim in na katerih področjih doprinašate k pestrosti na slovenski uprizoritveni sceni?

JEDRT JEŽ FURLAN: Prav gotovo je pestrost začrtana že v vseh dejavnostih, ki jih opravljamo: produkcija, izobraževanje, revija in založništvo. Pravzaprav pokrivamo širok spekter podorčji, ki ga poganja 6 ljudi v pisarni  in okoli 200 zunanjih  sodelavcev letno. Ko tuji gostje prihajajo k nam se vedno, glede na dejavnosti in rezultate, čudijo iz kako majhne pisarne prihaja toliko dogodkov. Očitno dajemo vtis velike inštitucije. Primerjalno gledano smo neformalni gledališki inštitut, ki ga v bolj razvitih področjih poganja inštitucionalni ustroj. Seveda pa drži dejstvo, da je na področju nevladnih organizacij v kulturi, vsaj v Sloveniji, podobno. Majhne ekipe delajo produkcije, festivale velikega formata. Kar se pa tiče uprizoritvenih umetnosti verjamemo, da delamo predstave  z zaledjem, razlogom. Izbiramo avtorje in sodelavce, ki so pripravljeni raziskovat, ki se ne zadovljijo s tem, da so našli svoj izraz in ga z  ustvarjanjem predstav zgolj utrjujejo. Ki so dovolj pogumni, da se podajo v še neraziskano podoročje. Prednost dajemo projektom, ki so artikulirani, argumenirani. Vpeti v čas in prostor ali pa ju reartikulirajo (Pupilija, Spomenk g2, na primer) ki jih hkrati kombiniramo s specifičnimi poetikami (opus Irene Tomažin, Yasmine Hugonnet....).

Kakšne aktivnosti načrtujete na mednarodnem nivoju?

JEDRT JEŽ FURLAN: Mednarodno udejstvovanje bomo predstavili 7.4. 2010 ob 10.00 na tiskovni konferenci v kavarni SEMa.

13.4. 2010 bo na Dunaju premira koprodukcijske predstave Več nas bo, prej bomo na cilju. Predstava nastaja v koprodukciji z gledališčem Brut z Dunaja. Vsak naš uprizoritveni projekt praviloma nastaja v sodelovanju s tujimi inštitucijami. Do poletja bodo na Seminarju sodobnih scenskih umetnosti predavali še Peter Stamer, Ivana Ivković in Stefan Jonsson. Od 28.6. do 4.7. pa bo v Bejrutu preplet predavanj, razskav, predstav, ki bodo potekala pod okriljem proograma Izobraževanje preko  umetniških praks. Maska je vodja projekta, ki ga sofinancirajo Anna Lindth fundacija (Egipt), Pro Helvetia (Švica) in ostale zasebne fundacije. 26.6.bo gostovanje predstave  Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki v referenčnem berlinskem  gledališču  Volksbühne, avgusta gostujemo s tremi predstavami na festivalu ZOOM na Reki Življenje (v nastajanju), SNG in še ena od rekonstrukcij, septembra gremo v Beograd na legendarni festival  Bitef s predstavo Spomenik g2, oktobra pa z isto predstavo na festival Dance 2010 v Münchnu. Ta gostovanja so dogovorjena, potrjena. Je pa še nekaj odprtih, nedokončanih dogovorov. Leto pa smo začeli z Yearbookom, skupno izdajo revije mreže Team network. Gre za sodelovanje 12 evropskih revij s področja sodobnih scenskih umetnosti, ki enkrat letno izdajo skupno številko revije.

Kako pomembna se vam zdi postporodukcija in kaj vam obljubljena sredstva omogočajo kar se tiče postporodukcije?

JEDRT JEŽ FURLAN: Postprodukcija je zelo pomembna. Mednarodne koprodukcije in postprodukcije nas vmeščajo v širiši prostor, nam omogočajo predstavitev širšemu korgu obiskovalcev, programerjem festivalov in gledaliških hiš. Dobivamo reakcije, kritike, odzive, vabila za gostovanja in sodelovanja. Prav gotovo finančni del ni zanemarljiv. Kljub domačim prestižnim nagradam (Borštnikovo srečanje), gostovanjem na festivalih pa je postprodukcija v Sloveniji šibkejša. Seveda bi si želeli, da bi gostovali povsod po Sloveniji, vendar, žal, je to težje.

Zala Dobovšek se je pred kratkim v svojem prispevku Hipno in večno gledališko leto vprašala: Za koga se torej danes ustvarjajo projekti neinstitucionalnih zavodov? Za kolege, poklicne kolege in največ kolege kolegov? - Kakšen je vaš odgovor?

JEDRT JEŽ FURLAN: Prav bi bilo, da bi sofinancerji, ministrstvo za kulturo in oddelek za kulturo pri MOL imela svežo statistično raziskavo, ki bi vsebovala tudi obiskanost predstav. Za povratni učinek sofinanciranja projektov in programov bi bilo nujo, ali bi vsaj moralo biti. Dokler teh podatkov nimamo je možna le razprava o marsičem in hkrati o ničemer. O prvih ali splošnih vtisih pa ne bi razpravljala. Analiza bi pokazala kje je več obiskovalcev, koliko časa potrebujemo, da se navadimo novih prostorov. S kakšnimi strategijami in pr prijemi se polnijo dvorane, s koliko sredstvi, zaposlenimi itd.

(Odgovarjala je Jedrt Jež Furlan, Maska Ljubljana)

 

Maska

Iztočnice Tamara Matevc, 4. 4. 2010
Replike: Via Negativa
Iztočnice Tamara Matevc, 28. 3. 2010
Replike: Kulturno društvo B 51
Iztočnice Tamara Matevc, 28. 3. 2010
Replike: Zavod EMANAT
Iztočnice Tamara Matevc, 26. 3. 2010
Replike: Federacija
Iztočnice Tamara Matevc, 25. 3. 2010
Replike: EN-KNAP
Iztočnice Tamara Matevc, 24. 3. 2010
Replike: Mini teater
Iztočnice Tamara Matevc, 26. 3. 2010
Replike: Federacija
Iztočnice Tamara Matevc, 27. 2. 2010
Replike: Zvone Šedlbauer
Iztočnice Tamara Matevc, 2. 3. 2010
Replike: Tone Partljič