STA, SLOGI, 29. 11. 2022

Razstava o dramatizacijah Hlapca Jerneja za 70 let gledališkega muzeja

V Slovenskem gledališkem inštitutu 70-letnico ustanovitve obeležujejo z razstavo o dramatizacijah Hlapca Jerneja Ivana Cankarja. Razstavo z naslovom 40 let sem delal: Iz naših zbirk: Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka si je mogoče ogledati od 29. novembra (obletnica ustanovitve predhodnika Slovenskega gledališkega muzeja) do 31. januarja 2023.
:
:
Milan Skrbinšek, avtor prve celovite dramatizacije Hlapca Jerneja. Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Avantgardist Ferdo Delak. Foto Josip Pogačnik, Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Jože Babič kot Potepuh in Milan Skrbinšek kot Hlapec Jernej v uprizoritvi: Milan Skrbinšek, Hlapec Jernej in njegova pravica (Drama SNG Maribor, 1945). Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Krstna uprizoritev Delakove dramatizacije Hlapca Jerneja (Delavski oder v Ljubljani, 1932). Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
V krstni postavitvi Delakove dramatizacije Hlapca Jerneja so uporabili tudi projekcije Ljubomirja Ravnikarja. Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
V krstni postavitvi Delakove dramatizacije Hlapca Jerneja so uporabili tudi projekcije Ljubomirja Ravnikarja. Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Operni zbor in Friderik Lupša v naslovni vlogi opere Hlapec Jernej in njegova pravica (Opera SNG Ljubljana, 1957). Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Povest Hlapec Jernej in njegova pravica je najbolj prevajano Cankarjevo delo, kar priča o njeni univerzalnosti in mednarodni prepoznavnosti. Hlapec Jernej je spodbudil in še spodbuja tudi številne priredbe za gledališče, opero, zborovsko glasbo, radio, film, televizijo, v novejšem času tudi strip.

Razstava, ki sta jo pripravila Tea Rogelj in Aldo Milohnić, se osredotoča na najpomembnejši dramatizaciji te povesti: prvo je pred sto leti, in sicer leta 1922, napisal vsestranski gledališki ustvarjalec Milan Skrbinšek, drugo pa leta 1932 avantgardist Ferdo Delak. Ta je bila kasneje po besedah Tee Rogelj uprizorjena na številnih ljubiteljskih in poklicnih odrih ne le v Sloveniji, ampak tudi na območju nekdanje Jugoslavije in celo v Buenos Airesu.

Na razstavi bodo na ogled izbrana gradiva iz zbirk Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja, kot so tipkopisi in knjižne izdaje dramatizacij, scenske skice, skice za projekcije, lepaki, gledališki listi in fotografije uprizoritev, ki so pospremila številne postavitve Skrbinškovih in Delakovih priredb Hlapca Jerneja.

Razstavo so odprli 29. novembra, na dan, na katerega je bil pred 70 leti ustanovljen Slovenski gledališki muzej, zdaj imenovan Slovenski gledališki inštitut. Slavnostni govornik je bil nekdanji direktor muzeja Ivo Svetina.

Za letos v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo napovedujejo tudi publikacijo 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja. V njej bosta ponatisnjeni prvi izdaji dveh ključnih dramatizacij – Skrbinškove in Delakove. Vsebovala bo tudi spremno študijo in seznam domačih in tujih dramatizacij, priredb in uprizoritev Hlapca Jerneja ter fotografije s predstav in drugo vizualno gradivo.

Javna vodstva po razstavi 40 let sem delal:

  • petek, 2. 12. 2022, ob 16. uri (vodi dr. Aldo Milohnić);
  • petek, 9. 12. 2022, ob 11. uri (vodi dr. Aldo Milohnić);
  • četrtek, 22. 12. 2022, ob 17. uri (vodi mag. Tea Rogelj).

SLOGI, Hlapec Jernej, Ivan Cankar

Slovenski gledališki inštitut je bil ustanovljen 28. februarja 2014 in je pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, ustanovljenega 29. novembra 1952. Oddelki muzeja se ukvarjajo z zbiranjem, hrambo, dokumentiranjem, raziskovanjem, strokovno obdelavo in predstavljanjem raznovrstnega gradiva, ki je pomembno za zgodovino slovenskega gledališča in uprizoritvenih umetnosti v širšem smislu.

Povezava: Vse novice v rubriki Dejavnosti gledališkega inštituta


Slovenski gledališki inštitut
Mestni trg  17, 1000 Ljubljana
Elektronski naslov: slogi@slogi.si
Tel: 01 241 58 00 / Faks: 01 241 58 16