Kot je povedal direktor gledališča Peter Srpčič, bo rdeča nit repertoarja v prihajajoči sezoni vojna. "Vem, da je to nekako mračnjaško, a če pogledamo svet okoli sebe, se na eni strani te vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo," je pojasnil.
Uvodna predstava Pohorski bataljon je nastala pod peresom hrvaškega dramatika Dina Pešuta in v režiji Jerneja Lorencija ter skuša ponazoriti človeško izkušnjo ljudi, ki so se znašli v nemogočih razmerah. Letos najzahtevnejša predstava prvič doslej nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim (MGL), kjer bo po jesenskih uprizoritvah na Ptuju premiera simbolično prav 8. januarja ob 15. uri, torej v trenutku ko je padel zadnji borec bataljona.
Sredi oktobra na oder prihaja igra Franz, ki jo bo ptujsko gledališče pripravilo v samostojni produkciji, in je delo hrvaškega avtorja Tomislava Zajca. Govori o avstrijskem oporečniku iz časa druge svetovne vojne, ki se je uprl temu, da bi služil vojsko, kar je zaradi svojih etičnih pomislekov plačal z glavo. Za režijo bosta skupaj poskrbela Srpčič in Borut Veselko.
Januarja bo na vrsti premiera predstave Severni sij po znamenitem besedilu Draga Jančarja, v kateri bo režiser Primož Ekart prav tako osvetljeval čisto človeške usode. Šlo bo za koprodukcijo z Zavodom Imaginarni in Cankarjevim domom. "To je nekakšen vsebinski sklop, ki se bo dotaknil tematike vojne in človeka v tej brezizhodni situaciji, saj v vojni ni zmagovalcev, pač pa samo poraženci," je dejal Srpčič.
Še pred koncem leta bo na ptujskem odru premiero v različici za odrasle doživela predstava Bajke in povesti o Gorjancih po motivih Janeza Trdine, ki bo v primerjavi z mladinsko predstavo daljša, bolj kompleksna in zahtevna. Tudi ta bo nastala v koprodukciji, in sicer s Cankarjevim domom, Slovenskim stalnim gledališčem (SSG) iz Trsta in ZMS.
Druga premierna uprizoritev sezone, ki se je prav tako režijsko loteva direktor ptujskega gledališča, je V samoti bombaževih polj Bernarda Marie Koltesa, ki bo prav tako nastala v sodelovanju s tržaškim gledališčem in govori o tem, da je narava odnosov v sedanjem času pogosto transakcijska, v njem pa si nasproti stojita kupec in prodajalec.
Sezono bodo zaključili še s tretjo koprodukcijo s SSG Trst, in sicer s predstavo Kakor v nebesih avtorja Kaya Pollacka, ki jo bo režiral Samo M. Strelec.
Na Ptuju bo tokrat nekaj manj smeha, kot je bilo to običajno v preteklih sezonah. Po besedah direktorja Srpčiča so se pogostih komedij lotevali tudi zato, ker so morali preživeti, ker je zdaj njihovo osnovno financiranje urejeno, pa se lotevajo tudi resnejših umetniških tematik.
Za najmanjšim slovenskim gledališčem, ki predstave ustvarja brez lastnega igralskega ansambla, je sicer uspešna minula sezona, ki je vrh dosegla v zadnjih dveh tednih. Nedavno so namreč na Borštnikovem srečanju v Mariboru pobrali kar pet nagrad. Janez Škof in Tamara Avguštin sta ju prejela za vlogi v predstavi Frančišek, Branko Šturbej za vlogo v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf, Branko Hojnik za scenografijo predstave Frančišek, nagrada za oblikovanje svetlobe in videa pa je pripadla kolektivu Son:DA za uprizoritev Kdo se boji Virginie Woolf.
S Frančiškom režiserja Jerneja Lorencija pa so bili ptujski gledališčniki konec preteklega tedna uspešni tudi na mednarodnem festivalu ViminaciumFest v srbskem Požarevcu, kjer so prejeli dve nagradi - za najboljšo predstavo festivala ter za najboljšega igralca, ki jo je prejel Janez Škof.