STA, 2. 12. 2022

Prešernovi nagradi za multidisciplinarno umetnico Emo Kugler in akademskega slikarja Hermana Gvardjančiča

Med prejemniki nagrad Prešernovega sklada tudi glasbenik in skladatelj Drago Ivanuša.
:
:

Foto: Pixabay

Prešernovo nagrado prejmeta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Skladove nagrade pa prejmejo pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

O dobitnikih je odločal upravni odbor Prešernovega sklada na predlog šestih področnih komisij. Izbirali so med 109 vlogami, ki so prispele na javni poziv, in tremi predlogi članov komisij, je na današnji razglasitvi nagrajencev v Narodni galeriji povedal predsednik UO sklada Jožef Muhovič. Nagrade bodo podelili na predvečer kulturnega praznika, 8. februarja, na državni proslavi, ki jo bo režiral Matjaž Farič.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v nagovoru poudarila, da je razglasitev nagrajencev dan pred Ta veselim dnevom kulture, 3. decembrom, ko kulturne ustanove odprejo vrata obiskovalcem, kar poudari vlogo kulture in umetnosti v družbi, pomembno simbolno dejanje. Povezano je s Prešernovim dnevom, ki je v Sloveniji državni praznik, kulturne ustanove pa ponovno povabijo obiskovalce. Najvišje nagrade v kulturi po njenih besedah dajejo pomen delavkam in delavcem v kulturi.

Strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti je v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo Emi Kugler med drugim zapisala, da multidisciplinarna umetnica v skoraj štiridesetih letih svojega delovanja ves čas išče nove poti izražanja, raziskuje različne medije, jih pretaplja in sestavlja v nove oblike umetniških sporočil. "Ema Kugler pri svojem delu prevaja svoje notranje podobe in ne sledi trenutnim likovnim in umetniškim smernicam, praviloma jih prehiteva ter presega okvir časa in prostora v katerem deluje," je še zapisala.

Strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti pa je zapisala: "Ema Kugler je v slovenskem filmu ime izjeme. A ne toliko (...) zato, ker se njen opus celovečernih filmov – Phantom (2004), Le Grand macabre (2005), Za konec časa (2009), Odmevi časa (2013), Človek s senco (2019) – odlikuje z izrazito in izvirno avtorsko poetiko, ampak zato, ker kuglerjevski film ni narativen (...) temveč evokativen: deluje kot polje vznikanja podob."

O Gvardjančiču v utemeljitvi piše, da je že desetletja ena osrednjih figur slovenske likovne umetnosti. "Je najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga Gvardjančič dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto."

"Njegov opus je konsistenten in obenem raznolik, z izrazito rdečo nitjo na eni in edinstvenimi presežki na drugi strani. Kot umetnik ni nikoli izgubil kondicije in intenzivnosti in nikoli ni zapadel v površno, prazno perpetuiranje lastne preteklosti, (...) ampak je kontinuirano postajal vse boljši," je v utemeljitvi med drugim zapisal Robert Lozar.

Jelinčič nagrado Prešernovega sklada prejme za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, Gadžijev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih.

Beer skladovo nagrado prejme za cikel razstav v letih 2021 in 2022, Luzar za film Orkester ter atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih.

Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oz. ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Prešernova nagrada, Nagrada Prešernovega sklada