Projekt Tloris za revolucijo oziroma v angleščini Blueprint For Revolution je Mark Požlep novembra lani že predstavil na razstavi v Centru in Galeriji P74 in je nastal na ameriški rezidenci, ki mu je pripadla kot dobitniku nagrade OHO. Umetnik se je s sodelavci odločil, da razstavo nadgradi v dokumentarni performance.
Kot so zapisali v Gledališču Glej, je Požlep Tloris za revolucijo prvič pravzaprav uprizoril leta 2017 v New Yorku, ko je s kanujem obkrožil tamkajšnji otok Manhattan. S tem projektom je želel raziskati koncept sprave skozi različna razumevanja svobode. S fizičnim aktom plutja je odprl vprašanja fantazije, raziskovanja, osvajanja in preživetja, pri čemer se je soočil z vseobsegajočim kapitalističnim sistemom, ki preveva otok.
"Pri projektu me je zanimalo, kako so na nas v otroštvu vplivale knjige in filmi o Winnetouju in kako je to vplivalo na našo prestavo o Ameriki. Kako se je fikcija zlila z realnostjo in pričarala popolnoma idealizirano podobo Amerike. Kako smo živeli v socializmu in sanjali kapitalizem. Kako kot otroci nismo vedeli, da izrazi kot plemeniti divjak ali rdeči hudič odražajo kolonialistične predsodke Karla Maya," je pojasnil umetnik.
Požlep skuša v performansu odkriti različne ravni svojega odnosa z zgodovino, trenutne politične situacije in družbene kompleksnosti otoka skozi dialog s potomci staroselskih prebivalcev Manhattna.
Umetnik si bo oder delil z glasbenikom Gašperjem Pianom, ki bo z glasbo v živo doprinesel k ritmični strukturi in gradnji predstave. "Poleg tega pa z raznolikimi glasbenimi žanri omogoča preskoke iz fiktivnega v realno in iz preteklosti v sedanjost," je še pojasnil Požlep, ki podpisuje tudi scenografijo uprizoritve.
Požlepova umetnost je vselej vključevala kanček performativnosti. Tudi projekt Bolj čudno od raja, za katerega je prejel nagrado OHO, je po turneji in razstavi preoblikoval v dokumentarni performans, ki ga je predstavil na odru Gleja.
Na vprašanje, kaj zanj, kot vizualnega umetnika, predstavlja ta "pravi" oder, pa je poudaril, da je v večini njegovih novih projektov v ospredju prvoosebna izkušnja, t. i. "durational performance", ki je izveden v realnem socialnem okolju, izven institucij. V večini primerov je te izkušnje dokumentiral z dnevniškimi zapisi in ti dnevniški zapisi so postali besedilo za predstavo.
Za medij dokumentarnega performansa pa se je odločil, ker občinstvo preko njega najlažje celovito podoživi podano gradivo. "Časovna omejenost, prisotnost avtorja na odru, scenografija, voden pogled omogočata gledalcu intenzivnejšo in globljo izkušnjo," je pojasnil.
Poleg Požlepa in Piana je pri predstavi kot avtor priredbe in prevajalec sodeloval Jure Novak, dramaturgijo podpisuje Diane Fourdrignier, tehnično vodstvo in oblikovanje luči pa Grega Mohorčič. Tloris za revolucijo je nastal v produkciji Gleja v koprodukciji s Contour Bienniale 9: Coltan as Cotton iz Belgije ter Higher Institute for Fine Arts (HISK) iz Genta, premiera bo na sporedu 11. novembra. Ker je nastala v sklopu projekta Glej, in English bodo predstavo izmenično uprizarjali v angleščini in slovenščini.