Pogosto slišimo, da ples lahko izrazi, kar ni mogoče ubesediti. Veselje, žalost in obup postanejo vidni, utelešeni izraz naše skupne ranljivosti. Na ta način ples prebuja sočutje, navdihuje s prijaznostjo in vzbuja željo po zdravljenju, ki preglasi željo po povzročanju trpljenja.
Še posebej v tem trenutku – ko stotisoči trpijo zaradi vojn, se spopadajo s političnimi pretresi in se s protesti bojujejo proti krivicam – je iskren premislek ključnega pomena. Telesu, plesu in umetnosti nalagamo težko breme. A umetnost ostaja najboljši način, da damo obliko neizrečenemu.
Lahko se vprašamo: Kje se skriva moja resnica? Kako spoštujem sebe in svojo skupnost? Komu pošiljam odgovor?