Transmedijska instalacija zaznava različne vrste sevanj in jih prevaja v zvočni in vidni spekter, ki je razumljiv omejenim čutnim sposobnostim človeka. Naše pojmovanje osnovne nedoločljivosti in nelinearna logika, ki jih doživljamo kot navidezno naključnost in šum, je omejeno z značilnostmi naših čutil. Instalacija ponuja nenavaden vpogled v kompleksnost takih naravnih struktur. Prav tako kot pri delu polar iz leta 2000, za katerega sta avtorja prejela tudi Zlato Nike, eno najpomembenjših priznanj na področju elektronske in medijske umetnosti, sta tudi pri polarm [mirrored] avtorja projekta nemški umetnik in glasbenik Carsten Nicolai in Marko Peljhan, slovenski konceptualni umetnik, katerega delovanje se giblje med znanostjo, umetnostjo in tehnologijo.
Razstava je plod sodelovanja Carstena Nicolaia in Marka Peljhana, dveh ustvarjalcev, ki kontinuirano delujeta na mednarodni ravni in sodelujeta že od leta 1997, ko sta bila oba povabljena umetnika na documenti X v Kasslu. Oba nenehno oblikujeta nove načine preučevanja okolja z novimi metodami, ki temeljijo na informacijskih in senzorskih tehnologijah. S polarjemm [mirrored] ponujata nove poglede na razumevanje globalnih ekosistemov. Delo sestavljata dva zrcalna kockasta prostora (od katerih je eden dostopen in drugi ne), polje generatorjev sevanja in sistem za opazovanje sevanj. Polarm [mirrored] vpeljuje nove poglede na človeško eksistenco, zaznavanje in globalne fizikalne ekosisteme skozi prizmo fenomenov sevanja.
Izhodišče za nastanek situacije polar m [mirrored] je mednarodno nagrajeni projekt polar iz leta 2000, ki se je ukvarjal z razumevanjem globalnih komunikacijskih omrežij kot inteligentne matrice. Izvorna teza polarja je bila, da človeško generirana omrežja s svojo eksponentno rastjo in kompleksnostjo začenjajo posnemati nedoločljive fenomene, kakršne najdemo tudi v naravi. Pri temu projektu je bila inteligenca globalnih omrežij in njihovih značilnosti analizirana s pomočjo logičnega in determinističnega sistema, temelječega na razmerjih med jezikom, semantiko in omrežji. Rezultat te analize so bili posredovani v prostor in v vse bolj obširen slovar izrazov, pri čimer so obiskovalci z interakcijo vplivali na analitični sistem. Če je bil polar povezan predvsem z raziskavo in refleksijo omrežij kot kognitivnega oceana planeta Solaris , se polarm [mirrored] potaplja še globlje v razumevanje Solarisovega oceana.
Pokrajina polarjam [mirrored] preučuje logiko šuma, prisotno v navidezno naključnih in kratkotrajnih radiacijskih pojavov. Postavitev projekta postavlja pod vprašaj relevantnost opazovalca/obiskovalca, njegove prisotnosti v prostoru in njegovega vpliva nanj preko načela nedoločljivosti. Projekt se osredotoča na umetniško delo kot avtonomno konstrukcijo v veliko večji, skoraj neskončni strukturi, ki jo zajema ocean sevajočih delcev.
Elektromagnetna, svetlobna in ionizirajoča sevanja (α, β in γ radiacija) so dinamični prožilci algoritmov polarjam [mirrored], ki ozvočuje in vizualizira zaznave observatorija, sestavljenega iz matrice Geigerjevih števcev, meglične komore, visokofrekvenčnih radijskih sprejemnikov in generatorjev radiacije v obliki granita, ki jih proučuje inteligentni robotski sistem. Zvočno pokrajino ustvarja sklapljanje nedoločljivih radiacijskih dogodkov. Zvok nastaja v prostoru po principu otoakustike, torej tako, da nastaja neposredno v notranjem ušesu, zaradi česar ga je v samem prostoru nemogoče locirati. Procesi narave, katerih izvor je bodisi človek, bodisi kozmos, ki so sicer nedosegljivi človeški zaznavi, so tako začasno prevedeni in prilagojeni za omejeni svet zmožnosti človeških čutil.
Polarm [mirrored] bo v centru YCAM v Jamagučiju razstavljena do 6. februarja 2011. Kustosa razstave sta Yukiko Shikata (gostujoči kustos) in Kazunao Abe (YCAM). Projekt je nastal ob podpori javnih in zasebnih sredstev iz Japonske, Nemčije, ZDA in Slovenije, kjer je Zavod Projekt Atol kot so-producenta razstave podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Projekt bo v letih 2011 in 2012 predvidoma predstavljen tudi v Evropi in ZDA.