Na letošnji Gibanici so bile prvič podeljene tudi stanovske nagrade, poimenovane po pomembni slovenski plesni ustvarjalki in pedagoginji Kseniji Hribar, ki jih je podelilo Društvo za sodobni ples Slovenije. Ker vsa leta, ko je slovenski sodobni ples ustvarjal pomembne razvojne korake, stanovske nagrade Društva za sodobni ples še ni bilo, je bilo letos, da bo izgubljeno vsaj malo nadoknadeno, podeljenih kar 13 nagrad v enajstih različnih kategorijah.

Nagrade Ksenije Hribar je konec pomladi 2012 razpisalo Društvo za sodobni ples Slovenije s pozivom organizacijam in sodelavcem, ki delujejo na področju sodobnega plesa, naj predlagajo kandidate, ki si po njihovem mnenju zaslužijo nagrado za posebne dosežke. Komisija v sestavi Tamara Bračič Vidmar, Mateja Rebolj in Suzana Koncut, imenovalo jo je Društvo za sodobni ples Slovenije, je nagrajence izbrala izmed kandidatur, ki so prispele na naslov društva. Pri nekaterih kategorijah pa je komisija za nagrado predlagala kandidate, za katere kandidatura ni bila poslana, saj se je komisiji zdelo pomembno, da se prispevek teh kandidatov obeleži s priznanjem. Pri odločitvi o podelitvi nagrad je komisija upoštevala celoten spekter slovenskih sodobnoplesnih ustvarjalcev.

Prav tako sta bili na Gibanici podeljeni tudi dve festivalski nagradi in sicer nagrada Gibanice za najboljšo predstavo po izboru občinstva ter nagrada Gibanice za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije, v sestavi: Zala Dobovšek, dramaturginja in kritičarka (Slovenija), Iva Nerina Sibila, dramaturginja, kritičarka in publicistka (Hrvaška), Anita Mathieu, direktorica Rencontres chorégraphiques internationales de Seine-Saint-Denis (Francija).

NAGRADE KSENIJE HRIBAR

PLESALKA
Maša Kagao Knez
Če je Maša K. Knez svojo plesno pot začela kot subtilna plesalka, ki širi svoje polje in tehniko z afriškim plesnim izročilom, je danes zrela in odlična plesalka, ki magične prvine afriškega plesa nadgrajuje z dobro postmoderno tehniko in nadvse očarljivo odrsko prezenco. Je ena izmed slovenskih plesalk z izrazitim lastnim slogom, ki je v zadnjih letih opazno razvila nove plesne, igralske in performerske potenciale.

PLESALEC
Loup Abramovici
Loup Abramovici je v naš prostor prinesel bogate mednarodne izkušnje in izjemno odrsko prezenco. Njegovo visoko disciplino telesa dopolnjuje lucidna, razdelana in globoko razpredena sposobnost improviziranja. V svoj natančen plesni izraz vnaša razgledanost, refleksijo, humor, domišljijo, kar bi skoraj lahko imenovali transcendenca plesa.

PERSPEKTIVNE PLESALKE
Skupina plesalk: Enya Belak, Veronika Valdes, Jerca Rožnik Novak, Maša Hawlina
Štiri mlade plesalke so se na zanimiv, svež, a vendarle zrelo dosleden način lotile pogumne teme že v prvi skupni predstavi (The Daddy's Project). Odlikuje jih entuziazem, izrazit ustvarjalni naboj in celovito razmišljanje o odrskem dogodku. Med plesalkami zelo različnih lastnosti je mogoče opaziti razpoznavne odrske prezence, ki so potencial na slovenski plesni sceni. Nagrada naj bo potrditev, da so na pravi poti.

KOREOGRAF
Matija Ferlin
Matija Ferlin z vsako svojo predstavo vnaša v naš prostor nekaj novega in presenetljivega, kar gledalca na tak ali drugačen način nujno vznemiri. Čeprav je njegovo poglobljeno delo usmerjeno v raziskovanje gibalnega sistema, ne koreografira samo giba, ampak tudi idejo, prostor, emotivni učinek. Njegove predstave odlikuje emotivno-ekspresivna polnost in večplastnost izraza, podprti s tehnično vrhunskostjo in občutkom za strukturo ter ritem. Njegov koreografski pristop z jasnimi stališči postavlja relevantna vprašanja za scenske umetnosti kot celoto v širšem razponu časa in zgodovine.

KOREOGRAFINJA   
Mala Kline
Predstave Male Kline temeljijo na teoretskih predpostavkah in poglobljenem raziskovanju predmeta uprizarjanja. Je filozofsko podkovana in inteligentna umetnica, ki pa ima na odru izjemno sposobnost odpiranja imaginativnih podob in prostorov. Z obdelovanjem arhetipskih tematik in učinkov je razvila svojstven odrski slog, ki je v svoji kompleksnosti zmožen najrazličnejših presenetljivih preobrazb na tankem robu med kaosom in emotivno precizno strukturo.

PERSPEKTIVNI KOREOGRAFINJI
Tandem Teja Reba, Leja Jurišić
Teja Reba in Leja Jurišić sta izkušeni plesalki in sveže presenetljivi koreografinji, ki v skupnem delu z razmislekom izoblikujeta inteligenten odnos do idej, praks in teorij preteklega in današnjega trenutka. Njuna duhovitost, prodornost in drznost so v našem prostoru unikum. Z jasnimi odrskimi in idejnimi stališči reflektirata stanje duha v družbi in se ukvarjata z aktualnimi problematikami, delovanje pa izrazito razširjata s polja plesnega v vode performansa.

OBLIKOVALKA SCENE NA PODROČJU SODOBNEGA PLESA
Petra Veber
Petra Veber je drzna, inovativna, dinamična scenografka, ki pri vsakem projektu preseneti s svežino in pogumnim pristopom. Predstave, pri katerih sodeluje, močno zaznamuje s svojimi scenografskimi elementi, saj poleg prostora kreira tudi misel, ne da bi si pri tem scenografija prilastila predstavo. Na oder vnaša inovativno uporabo prostora in scenografskih elementov, ki skozi njeno globoko prepleteno sodelovanje z avtorji, razumevanje celote in detajla ter sposobnostjo kritičnega premisleka umetniškega dela tvori nove ravni pomenov. S tem Petra Veber presega polje scenografije.

OBLIKOVALEC ZVOKA NA PODROČJU SODOBNEGA PLESA
Luka Prinčič
Avtorski zvok Luke Prinčiča je vedno premislek o funkciji zvoka v sodobnih plesnih uprizoritvah. Nikakor ne nastopa kot podpora ali dekor, ampak vedno kot partner plesalca/performerja in predstave kot celote, s katerima stopa v raznovrstne odnose. S tem zvok afirmira kot enakovredno in avtonomno izrazno sredstvo, ki po svoje interpretira izhodišča odrskega dogodka. Luka Prinčič pri tem inovativno raziskuje tudi tehnološke plati in možnosti dialoga med ustvarjanjem zvoka, gibom in dogodkom, kar razvija novo in drugačno odrsko prezenco.

OBLIKOVALEC SVETLOBE NA PODROČJU SODOBNEGA PLESA
Igor Remeta
Igor Remeta je vsestranska, nepogrešljiva stalnica številnih plesnih dogodkov, ki na sceni neinstitucionalnih sodobnih scenskih umetnosti deluje že 15 let. Njegov občutek za estetiko in domiselnost pri izvedbi zahtevnejših svetlobnih postavitev iz ubornega nabora tehnične opreme, ki jo ima običajno na voljo, sta izjemna. Pri delu je praktičen, hiter in pronicljiv. Projekte zna osvetliti ali zatemniti v pravih »tajmingih« in jim dodati neprecenljivo srž in sol.

PERSPEKTIVNI PLESNI PRODUCENT
Samo Selimović
Čeprav Samo Selimović šele vstopa v produkcijsko sodelovanje z ustvarjalci sodobnega plesa, je že dokazal, da je veliko več kot samo organizator dogodkov. Kot mednarodni promotor je izvedel nemalo mednarodnih gostovanj slovenskih umetnikov in vzpostavil tudi daljnoročnejša mednarodna sodelovanja. S svojim delom prispeva h kvaliteti in prepoznavnosti slovenskih produkcij, kot kreativen, iznajdljiv in deloven producent pa ima velik potencial za sodobni ples tudi v povezavi z drugimi umetniškimi oblikami.

PRODUCENT NA PODROČJU SODOBNEGA PLESA
Žiga Predan
Žiga Predan je eden izmed redkih samostojnih in izključno plesnih producentov, ki se mu kljub nezavidljivim finančnim pogojem posreči predstave produkcijsko realizirati na inovativen in dosleden način, pri čemer nikoli ne pozabi na postprodukcijo. V naš prostor vnaša nove načine mednarodnega povezovanja, ki ustvarjalcem ponujajo drugačne, bolj dinamične sisteme ustvarjanja. Odlikuje ga široko poznavanje področja umetnosti in kulturnih procesov, kar mu daje prednost pri načrtovanju in razmisleku produkcije in njene vpetosti v mednarodni prostor. Stoji za projekti, jih tudi kreira, tudi za festivalom svojskega značaja. Čeprav deluje šele nekaj let, je s svojim poglobljenim, razgledanim in široko usmerjenim delovanjem že razvil izrazito nov profil producenta.

KRITIČARKA NA PODROČJU SODOBNEGA PLESA
Pia Brezavšček
Pia Brezavšček spremlja sodobno odrsko umetnost s temeljitostjo in natančnostjo, upoštevajoč kontekste, v katerih nastaja, ter posebnosti njenih avtorjev. Ples bere s pravo mero teoretskega znanja in razumevanja. Njeni poglobljeni prispevki v različnih medijih daleč presegajo zgolj kritiško ali komentatorsko pisanje ter sodobni ples umeščajo v širše teoretske in umetnostne opredelitve. Iz njene izrazite predanosti sodobni odrski umetnosti raste razpoznaven opus, v katerem zna do sodobnega plesa izkazovati tako distanco kot ljubezen.

ŽIVLJENJSKO DELO
Jasna Knez
Jasna Knez, ki na slovenskih plesnih prizoriščih deluje že 56 let, nadaljuje tradicijo slovenskega ekspresionizma, ki ga je vedno bogatila s sodobnejšimi plesnimi oblikami, s poglabljanjem v afriška plesna izročila in vzhodne plesne tradicije. Vse te prvine je znala z njej lastno žensko plesnostjo vedno interpretirati po svoje in ustvarjati izvirne gibalne sinteze, prepletene z domiselno uporabo drugih izraznih sredstev. Tako je ostajala zvesta avtorskemu soloplesu, ki je pri njej temeljil na improvizaciji in raziskovanju giba, vedno iščoč nove, na naravnem gibu temelječe, a kompleksne plesne oblike. Pri tem je preizkušala izrazito inovatorske odrske oblike, saj je ples že zgodaj prepletala z govorjeno besedo, vsakdanjim gibom, raziskovala je vpliv gibanja na tonski zapis in na projicirano likovno podobo, pa tudi dogodke na specifičnih lokacijah. Pomembno je tudi njeno mentorsko in plesno-pedagoško delovanje. Ne glede na skupine in usmeritve, s katerimi je bila povezana, je Jasna Knez vedno ostajala »ponosna marginalka«, vse do danes svojstvena in izvirna ter popolnoma predana plesnemu ustvarjanju.

***
NAGRADI GIBANICA

Najboljša predstava po izboru občinstva:
Mala Kline EDEN

Najboljša predstava po izboru žirije:
Maja Delak SRAMOTA