Dragi Beno!
Vsak dan te pogrešam, pogrešam, pogrešam.
In si očitam, da mi ni uspelo te prepričati, da je vredno živeti.
Nobena od mojih neštetih idej, kako bi si uredil življenje v prihodnosti, ti ni ustrezala. Vsak dan sem te skušala spomniti na številne talente, ki jih imaš.
In oprosti, vsak dan ti rečem: Zakaj si to naredil!
Kako sem bila vesela in ponosna, ko se ti je počasi uspelo uveljaviti kot oblikovalec zvoka!
Kako je mogoče, da nisem niti za trenutek zaslutila tvoje bolezni – ki si je nisi priznal in tudi jaz je skoraj nisem?
O tvojem življenju v Ljubljani od leta 2014 do januarja 2017 ne vem nič.
Zato prosim vse prijatelje in sodelavce, ki ste z njim sodelovali, da mi napišete kakšno veselo ali žalostno zgodbo, spomin, vtis, misel na čas, ko ste bili skupaj (nezkagec@gmail.com).
- Nežka Gec