Pravljica Obuti maček je presenetljivo aktualna. Dokaz, da so takšne zgodbe lahko tudi resnične, je življenjska zgodba Jamesa Bowena iz Londona, po kateri je izšla knjiga Potepuški maček Bob, prodajna uspešnica, ki je bila do danes prevedena v 28 jezikov. Zgodba mačka Boba je zgodba o mačku, ki prinese svojemu gospodarju srečo in blagostanje ter ga znova usmeri na pravo pot, s katere je pred leti zašel.

Eden izmed pomembnejših likov v operi Obuti maček je Jean, najmlajši mlinarjev sin, ki po prezgodnji očetovi smrti ostane brez strehe nad glavo. Edina dediščina, ki mu po goljufiji dveh starejših bratov ostane po očetovi smrti, je maček, za katerega Jean ne more skrbeti, in rdeči škornji. Maček se kljub Jeanovemu obupu in globoki žalosti ob očetovi izgubi izkaže za čudežno darilo in je njegov rešitelj iz težke situacije.

Maček postane nekakšen deus ex machina, saj s svojimi dobronamernimi zvijačami pripravi teren za spretno manipulacijo dveh skrajnih polov absolutistične oblasti iz pravljice – kralja kot pozitivno figuro reda ter ljudožerskega velikana kot njegovo »kaotično« antitezo. Maček vleče vse niti iz ozadja in za svojega mladega in revnega gospodarja Jeana popolnoma spremeni pravila takratne družbe, hierarhijo na družbeni lestvici pa obrne gospodarju v prid. Rezultat tega je tako rekoč pravljično neverjeten: revni mlinarjev sin je povišan v markiza in se poroči s princeso, s tem pa postane pravzaprav bodoči vladar velikega kraljestva. Takšen izid budi v gledalcu optimizem, veselje do življenja in vero v pozitivne življenjske spremembe v stilu »vse je mogoče«.

Šahovnica kot prispodoba univerzuma

Šah predstavlja svet svetlobe in teme. Dva dvora, svetli kraljev in temni ljudožerčev, se na šahovnici izmenjujeta in dopolnjujeta. Šahovnica tako postane nekakšna prispodoba sveta, v katerem se izmenjujeta dobro in zlo, prav tako pa predstavlja prostor, kjer veljajo določena pravila, hierarhični red in preglednost. Šahovnica je navsezadnje tudi prostor neskončnih igralskih potez šaha in simbol neštetih medosebnih odnosov, življenja nasploh ...

Princesa se na dvoru dolgočasi in sanjari o princu, ki živi nekje daleč in hrepeni po njeni bližini. Vsakdanjo rutino dvora prekine maček, ki z ulovljenim zajcem dodobra razburka ustaljen dvorni protokol, s čimer neznansko razveseli kralja, saj ga je obiskal prav med njegovim rojstnodnevnim slavjem. Maček je zaradi svoje premetenosti in prikupnega vedenja tako deležen velike pozornosti in časti. Ko revnega Jeana zbliža s kraljem in princeso, se mačku in njegovemu gospodarju življenje obrne v neverjetno smer obilja in sreče. Z mačkom pristaneta čisto na vrhu lestvice takratne družbe. Njun preskok skozi družbene sloje je prav čaroben.

Maček naposled prelisiči še ljudožerskega čarovnika, ki se v lastni nečimrnosti spremeni v miško, da bi mačku dokazal svojo moč, ta pa ga v skladu z logiko »naravne« prehranjevalne verige pohrusta. S tem preprostim dejanjem maček premaga zlo ter prežene urok z začaranega gradu, s tem pa odreši tudi dvorjane, ki so bili prej prisiljeni služiti svojemu temnemu gospodarju. Dvorjani so zdaj svobodni in z veseljem pozdravljajo »svetli dvor« in Jeana, ki postane novi lastnik njihovega gradu.

Maček kot mitološki junak

Obuti maček je še eden od univerzalnih arhetipskih motivov junaka, ki se nahajajo v pravljicah, alegorijah, mitih, religijah in filozofijah in so prisotni prav v vseh svetovnih kulturah in časih človeške zgodovine.

Glavni interes posvečam nepremagljivemu, prebrisanemu, iznajdljivemu junaku – mačku, ki za svoja junaška dejanja potrebuje junaški kostum, ki ga kot mitološki lik skozi različna zgodovinska obdobja naredi prepoznavnega.

Atributi junaškega kostuma so škornji, s katerimi maček postane podoben človeku, saj z njimi hodi po dveh nogah. Škornji simbolno nakazujejo trdnost in neomajnost osebe, ki jih nosi, plašč oziroma junaška rdeča pelerina simbolizira modrost, pas pa je simbol fizične moči. Junaški kostum še danes živi naprej kot simbol po Dumasevih Treh mušketirjih in Perraultevem Obutem mačku ter v novih mitoloških junakih 20. in 21. stoletja, kot so Zorro, Superman, Batman, Spiderman ... Junaški kostum se tako gibko prilagaja novim likovnim estetikam ter abstraktni stilizaciji časa.

Baročna galerija likov

Osnovna ideja vizualnega dela predstave so minimalistična scena s šahovnico in razkošni in detajlno izdelani kostumi iz obdobja baroka. Kostumi proti gledalcu stopajo obdani z avtentično baročno avro, ki jo evocira rembrandtska svetloba. Meja med gledalcem in pevci je zabrisana. Gledalec je tako na svojih sedežih praktično vključen v dvorno dogajanje na šahovnici. Hitro menjavo scen, kot so mlin, gozd, kraljevi dvor, ljudožerčev grad, zlato rumena polja itn., vizualno dopolnjujejo multimedijski prizori, ki se kot baročne slike izmenjujejo na TV-zaslonih.

Poseben poudarek je namenjen velikemu kontrastu med Jeanovim kostumom, ko je ta še mlinarjev sin, in kasneje, ko je že povišan v markiza in poročen s princeso. Jeanov ogromni preskok na družbeni lestvici je tudi v kostumskem smislu jasno nakazan. Na koncu se svetli in temni dvor pomešata na šahovnici življenja v bele in črne šahovske figure in nova partija šaha se lahko začne.