Robert Waltl, večkrat nagrajeni režiser za mlado običinstvo, ki svoje režije ustvarja v Sloveniji, na Hrvaškem, v Belorusiji, Belgiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini, v Dječjem pozorištu Republike Srpske, Banja Luka, pa tokrat režira svetovno znano in priljubljeno Knjigo o džungli, ki bo kot otvoritvena netekmovalna predstava že 12. Mednarodnega festivala poklicnih gledališč za otroke Banja Luka 2013 premierno uprizorjena 6. oktobra 2013. Waltl je sicer predan interpretator pravljic Ivane Brlić Mažuranić, Svetlane Makarovič in Hansa Christiana Andersena, njegove predstave pa odlikuje glasbeno-plesna dramaturgija, dinamičen ritem in vizualna razkošnost. Na mednarodnem festivalu poklicnih gledališč za otroke v Banja Luki, ki poteka v organizaciji Dječjeg pozorišta Republike Srpske, Banja Luka, je bilo v zadnjih letih uprizorjenih mnogo predstav Roberta Waltla. Z režijo Roberta Waltla, Pekarno Mišmaš Svetlane Makarovič z igralci Violeto Tomič, Tadejem Piškom in Joseom, se bo v tekmovalnem programu festivala v ponedeljek, 7. oktobra 2013, predstavil tudi ljubljanski Mini teater, ki je lani za predstavo Sneguljčica v režiji Mareka Bečke prejel Grand Prix festivala za najboljšo uprizoritev v celoti.

Nova režija Roberta Waltla

Nagrajevani hrvaški dramatik Ivor Martinić, ki pogosto sodeluje z Robertom Waltlom, tokrat podpisuje adaptacijo besedila, v katerem zvesto sledi originalu in ga obenem približuje sodobnemu gledalcu. Koreograf predstave Knjiga v džungli je Gyula Cserepes, nekdanji član kompanije Central-Europe Dance Theater (Madžarska) in En-Knap Group (Slovenija), ki je z Robertom Waltom že sodeloval pri uspešno predstavi Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča v Gradskom kazalištu lutaka Split. Songe sta uglasbila znana hrvaška glasbenika Damir Martinović Mrle (Let 3) in Ivanka Mazurkijević, avtor lutk in scenografije pa je Robert Smolik, profesor scenografije na praški DAMU. V vlogi Mavglija nastopa mladi Milan Trnini, ob njem pa odlični igralci in animatorji: Božana Bijelić, Dragan Banjac, Đorđe Janković, Slobodan Perišić, Aleksandra Spasojević, Saša Terzić, Duško Mazalica, Aleksandar Blanić, Željko Milićević, Svjetlana Andrić, Zorana Šuman in Ana Anđelić.

Knjiga o džungli

Knjiga Zgodba o džungli je pisatelju Rudyardu Kiplingu, rojenem v Indiji, prinesla Nobelovo nagrado in mnoga druga laskava priznanja v Veliki Britaniji. Je eden najpriljubljenejših otroških romanov. To je zgodba o dečku Mavgliju, ki odrašča z volkovi v džungli. Ko se tja vrne tiger Šir Khan, ki se mu želi maščevati, se volčje krdelo odloči, da se mora deček umakniti. Na njegovo stran stopita nespretni medved Balu ter hitra in skrbna panterica Baghira. Deček Mavgli začenja pustolovščino, v kateri se uči zakonov džungle.

Knjiga o džungli je serija zgodb, v katerih nastopajo različne živali, nosilec vsake zgodbe pa je na nek način poseben. Mavgli je hitronog in spreten deček, premišljen, pravičen in krasen fant. Baghira je bister in pogumen panter, zvest Mavglijev prijatelj in pomočnik na vseh njegovih pustolovščinah. Balu je velik in zaspan rjav medved, Šir Khan pa hrom tiger, častihlepen in ohol nasilnež, razgrajač, ki želi s strašnim rjovenjem nagnati ostalim strah v kosti. Naj gre za ljudi ali živali, vsi Kiplingovi junaki imajo nekaj skupnega - ne bojijo se neznanega in pripravljeni so se učiti.

V bujni džungli Mati volkulja nekega dne najde človeškega mladiča. Ta jo tako očara, da se ga odloči obdržati in tako volčje krdelo posvoji majhnega dečka Mavglija. Postava volčjega krdela dovoljuje odraslim poročenim volkovom, da živijo samostojno življenje, vendar pa morajo svoje mladiče pokazati krdelu in le-to jih mora sprejeti. Ozračje pri sprejemanju Mavglija v krdelo je napeto in za vse nekaj novega. Medved Balu, ki postane njegov učitelj, in črni panter Baghira, ki postane njegov velik zaveznik, ga sprejmeta takoj. Prav tako ostali volkovi, saj vedo, da se bo Mati volkulja zanj borila do smrti. A tiger Šir Khan je odločno proti. Prepričan je namreč, da mladič pripada njemu, zato razglasi, da bo dečka ob prvi priložnosti, ko ne bo v varstvi volkov, ubil. Mavgli ima tako v džungli, že odkar je dojenček, tako najboljše prijatelje kot tudi največjega sovražnika. Mali deček, ki tako odrašča z volkovi, se v družbi bratov volčičev, panterjev, udavov, medvedov, slonov uči zakonov džungle, a pri tem ne izgublja svoje človečnosti.  Ko tiger Sheer Khan zavlada volčjemu krdelu, se deček Mavgli odloči, da se bo vrnil v krdelo, se spopadel s tigrom in ponovno vzpostavil mir v džungli. To je zgodba o prijateljstvu, nepredvidljivosti množic, sprejemanju različnosti in požrtvovalnosti posameznika. Ko Movgli ugotovi, da se ga zato, ker je drugačen, živali bojijo, se odloči, da se bo vrnil k ljudem, da ne bi še naprej rušil ureditev v džungli. Pri tem pa si zada obljubo, da se do živali nikdar ne bo obnašal tako, kot se je človek do njih obnašal v zgodovini.

Mednarodni festival poklicnih gledališč za otroke Banja Luka

Na festivalu sodelujejo izključno profesionalna gledališča za otroke iz Evrope in sveta in vključuje vse oblike gledališča – lutkovno in dramsko, ulično gledališče ter eksperimentalno gledališče za otroke. Festival, ki bo potekal od 6. do 10. oktobra 2013, in na katerem so do sedaj gostovala gledališča iz Evrope, Afrike, Azije in Severne Amerike, je tekmovalnega značaja z mednarodno žirijo, ki podeljuje nagrade za najboljšo predstavo v celoti, nagrado za režijo, za scenografijo, glasbo in 5 enakovrednih igralskih nagrad. V okviru mednarodnega festivala je vsako leto organizirano tudi Srečanje otroških pisateljev (srečanja otrok s priljubljenim avtorjem), promocija knjig s področja gledališke in scenske umetnosti za otroke, posebno mesto pa predstavlja tudi predstavitev lutkarstva ene od držav, lani (2012) pa je ta čast pripadla Sloveniji. Robert Waltl, predsednik slovenske UNIMA, je na povabilo in prošnjo organizatorjev mednarodnega festivala gledališč za otroke v Banja Luki, skupaj z vodstvi slovenskih gledališč v okviru lanskega festivala pripravil namreč posebno predstavitev slovenskega lutkarstva. V okviru predstavitve sta bili postavljeni tudi dve razstavi lutk, in sicer razstava pionirja slovenskega lutkarstva dr. Milana Klemenčiča in razstava lutk velike likovne in lutkovne ustvarjalke Agate Freyer Majaron, v okviru festivala pa so se predstavili Mini teater, Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče Maribor in Glej.