STA, 30. 3. 2016

Na okrogli mizi o izgonu gledališke kritike iz slovenskih medijev

V času, ko sta kultura in umetnost porinjena na rob družbe, je tudi gledališčna kritika v slabem položaju. Večinoma je izgnana iz slovenskih medijev, čeprav predstavlja ključno refleksijo umetnosti, so izpostavili udeleženci nocojšnje okrogle mize, ki je potekala v okviru 46. Tedna slovenske drame.

Stolp Škrlovec / Foto: Arhiv Prešernovo gledališče Kranj

Okroglo mizo z naslovom Bog živi ali vrag vzemi kritiko!? je organiziralo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. "Okrogla miza je nujno potrebna, ker vemo, da kritika izginja iz medijev, a vendar vsaka umetnost potrebuje konstruktivno kritiko," je v uvodu dejala direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček.

Književnik in režiser Vinko Möderndorfer je pojasnil, da je kritika nujni sestavni del predstave, da se ta zaokroži. "Sedaj, ko so kritike iz časopisov izgnali, vidimo, kako ta kritika manjka. Kritik je dober in strokoven gledalec, je glas publike, ki nam da povratno informacijo, kako se vidi, kar smo naredili," je pojasnil.

"Refleksija zagotavlja človeškim dejavnostim smisel. Gledališka kritika tako osmišlja obstoj gledališča," je dodala kritičarka Anja Golob. Kot je opozorila, je ključni problem katastrofalno plačilo, ki kritikom ne omogoča normalnega preživetja, kar vpliva na starost kritikov in kakovost kritik. Poleg tega status kritikov ni urejen, izobraževanje kritikov je onemogočeno, prostora za kritiko v medijih pa vse manj.

Zato tudi pravih kritikov teatrologov praktično več ni. Eminentna imena so zaradi neurejenega statusa in premajhnega plačila odpovejo pisanju, prenos znanja je prekinjen in mlada generacija se nima na nič opreti. Piscev je vse manj in se s kritiko ukvarjajo bolj priložnostno, je opozorila kritičarka Zala Dobovšek.

"Vprašati bi se morali, kdaj bo položaj nevzdržen, da si bomo izborili pravice, ki gredo cehu," je izpostavila Golob. "Če bomo čakali na rešitev od ministrstva za kulturo ali kulturnih redakcij medijev, je zagotovo ne bomo dočakali," se je strinjal tudi časnikar in kritik Slavko Pezdir.

Golob je predlagala sočasno delovanje na več ravneh, od vzpostavitve nekakšnega kritiškega grammya, prek konkretnega poziva vsem inštitucijam, naj jih podprejo v prizadevanjih za izboljšanje položaja kritikov, do iskanja sogovornikov na ministrstvu za kulturo za ureditev razpisov, prek katerih bi sofinancirali tudi to dejavnost.

Predsednik Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Gregor Butala je pojasnil, da so že iskali rešitve in jih tudi formulirali. Tako so skušali z ustanovitvijo portala kritike, za katerega pa niso dobili finančne podpore s strani ministrstva. Zavzeli pa so se tudi za povezovanje čim več društev, ki so vključena v kulturno sfero, da bi skupaj pritisnili na pristojne.

"Društvo mora s konkretnimi pobudami nagovoriti tudi zainteresirano javnost, to so gledališča in gledališka publika, brez katere ni mogoče na tem področju nič spremeniti," je ocenil Pezdir. Ključno bi bilo, da bi gledališča in druge kulturne institucije umaknile svoje oglaševanje iz medijev, ki kritikam ne namenjajo dovolj pozornosti.

Kot je opozoril Pezdir, s kritiko vendar ne more biti vse idealno, če pa je vsa kultura in umetnost porinjena na rob družbe ter imamo v medijih poplavo komercializma in neprofesionalnosti. Gre za problem širšega kulturnega prostora, je dodal tudi kritik Rok Vevar. "V tem trenutku smo priča drastično povečanemu obsegu kulturnega darvinizma," je opozoril.